Claude Monet – Vrsta topol

Vrsta topol je ročno naslikana reprodukcija Monetovega jesenskega platna iz leta 1891: vrsta vitkih topolov ob reki Epte, krošnje v oranžni in rjasti barvi, spodaj pa ozek pas vode z navpičnimi odsevi. Izvirnik meri 65 x 100 cm in je v zasebni zbirki. Slikamo jo v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Vrsta topol – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Platno je pokončno in ozko, drevesa pa gredo čez vso njegovo višino. Ob desnem robu stojita dve najvišji deblu, ki segata do zgornjega roba; od njiju se vrsta v rahlem loku umika proti levi, debla postajajo krajša in gostejša. Debla so tanke rožnato sive navpičnice, ob katerih se v presledkih drži temno modrozeleno listje. Zgornjo tretjino zapolnijo krošnje: goste poteze oranžne, rjaste, oker in zelene barve, ki zgornji rob zaprejo, medtem ko se levo zgoraj med njimi še vidi bledo kremno nebo. Za debli teče čez vso širino širok zlato rumen pas nižjega listja z nasprotnega brega. Spodaj je temen modrozelen pas obrežja, pod njim pa voda, v kateri se drevesa ponovijo kot pretrgane navpične poteze. Neba na tej sliki skoraj ni, ljudi pa sploh ne. Ta oljna slika nima prizora — ima ritem.

Zakaj je platno tako ozko?

Ker je oblika izbrana za drevesa in ne za pokrajino. Pokončno in ozko platno pusti deblom, da tečejo od spodnjega do zgornjega roba, in prav to je tisto, kar se v tem motivu vidi najprej: navpičnice, ki se ponavljajo v enakomernih presledkih. Če bi bilo platno ležeče, bi se pogled razlezel po bregu in po vodi, drevesa pa bi postala obroba. Slika na platnu je tako pravzaprav vzorec: šest ali sedem navpičnic, ki se proti levi zgoščajo, in vodoravni pas listja, ki jih prereže. Zato deluje motiv sodobneje, kot bi človek pri letnici 1891 pričakoval.

To platno v katalogu

Delo je v katalogu Monetovih del zavedeno pod številko 1293, datirano v leto 1891, tehnika je olje na platnu, mera pa 100 x 65 cm — torej 65 cm širine in 100 cm višine. Sodi v vrsto triindvajsetih platen, ki jih je Monet naslikal spomladi, poleti in jeseni 1891 ob reki Epte pri Limetzu, kaka dva kilometra gorvodno od Givernyja, kjer je takrat živel. Vsa prikazujejo isto vrsto dreves ob istem bregu, vsako ob drugem času in v drugi svetlobi. Kataložni zapis o tem platnu je tukaj, eno platno iz iste vrste pa je javno razstavljeno v pariškem muzeju Musée d’Orsay. Impresionistična slika iz tega leta sodi v Monetova zrela leta, ko je isti motiv slikal znova in znova.

Česa o tem izvirniku ne moremo povedati

Ne moremo povedati, kje visi. Katalog ga vodi v zasebni zbirki v Združenih državah, in to je vse, kar je javno zapisano: ni muzeja, ki bi ga imel, ni inventarne številke, ki bi jo lahko navedli, in ni strani, na kateri bi si ga lahko ogledali v izvirniku. Prav tako ne moremo reči, kdaj je bilo nazadnje razstavljeno ali skozi čigave roke je šlo. Zapisujemo to tukaj, ker je razlika med „tega nihče ne ve“ in „tega nismo preverili“ za kupca pomembna, mi pa je ne bomo zabrisali. Letnica, mera in tehnika so zanesljive, ker jih navaja katalog; kraj ni.

Druge Monetove slike iz teh let

Iz iste vrste triindvajsetih platen je pri nas tudi to platno: Topole. Leto prej je Monet na enak način slikal kopice žita na polju za hišo — Kopice žita (konec dneva, jesen). Leto zatem je isti postopek prenesel na kamnito pročelje — Rouenska katedrala, jutranje sonce. In isto reko, le nižje po toku in v jutranji megli, kaže Jutro na Seni pri Givernyju.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Ta motiv je težji, kot je videti, in sicer zaradi debel. Slikar začne z nebom in z zlatim pasom listja zadaj, ker določata svetlobo vsega drugega. Šele nato pridejo debla, in ta morajo ostati tanka: če jih slikar podebeli za en sam milimeter preveč, se vrsta spremeni v gozd in ritem razpade. Krošnje se rišejo nazadnje, od zadaj naprej, da oranžna ostane čista in se ne umaže v zeleno. Odsevi v vodi so zadnji in so namerno pretrgani — voda ni ogledalo. Reprodukcija slike, ki jo boste dobili, nastaja v tem vrstnem redu, umetniška slika te velikosti pa nastane šele v več dneh.

Katera mera za katero steno?

Kratek odgovor: 65 x 100 cm, kar je natanko mera izvirnika in je hkrati ena od naših osmih mer; za manjšo steno 50 x 80 cm; za veliko odprto steno 100 x 150 cm. Ker je motiv pokončen in ozek, gre tja, kamor ležeča slika ne gre: med dve okni, v ozek pas stene ob vratih, na stopnišče, v hodnik. Slika za dnevno sobo v tej obliki dobro stoji tudi v paru, dve enaki meri druga ob drugi. Stenska slika s takim motivom ne potrebuje veliko prostora okoli sebe, potrebuje pa višino.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza, naredimo sliko po meri — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Slika po meri je pri nas običajna. Platno je napeto na lesen podokvir in robovi so poslikani, zato delo tudi brez okvirja ni videti nedokončano. Temu motivu se poda ozek, topel les; širok okvir pokončno platno stisne in mu vzame prav tisto višino, zaradi katere je bilo tako naslikano.

Dostava in jamstvo

Naslikano delo pošljemo v šestnajst držav Evropske unije, med njimi v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Madžarsko, zavito v zaščitno folijo in v trdi škatli. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela; če na njej kaj ne ustreza, popravimo, preden gre iz delavnice. Rok izdelave je pri velikih merah daljši. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Pogosta vprašanja

Iz katerega leta je izvirnik?

Iz leta 1891. Letnico navaja katalog Monetovih del, kjer je platno zavedeno pod številko 1293.

Kje je izvirnik danes?

V zasebni zbirki v Združenih državah. V javni zbirki ga ni, zato si ga ni mogoče ogledati; eno platno iz iste vrste pa je razstavljeno v pariškem muzeju Orsay.

Zakaj pri kraju ne navedete muzeja in inventarne številke?

Ker ju ni. Delo ni v javni zbirki, torej ni muzeja, ki bi ga vodil, in ni številke, ki bi jo lahko navedli. Raje to zapišemo, kot da bi vrstico napolnili z nečim, kar zveni prepričljivo.

Je to tisk?

Ni. Vsaka slika je ročno naslikana kopija, olje na platnu, izdelana posebej za naročilo. Pri tem motivu se razlika dobro vidi na deblih: poteza je ena sama in stoji nad površino, tisk pa je gladek.

Katero mero naj izberem?

Za običajno sobo 65 x 100 cm, torej mero izvirnika. Če je stena ožja, 50 x 80 cm; pred naročilom izmerite pas stene, na katerega bo slika prišla, saj je motiv pokončen.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Lahko. Pošljite želeno širino in višino, mi pa povemo ceno in rok, preden karkoli začnemo.

Ali dobim sliko z okvirjem?

Če ga naročite, jo uokvirimo pri nas in vam jo pošljemo uokvirjeno. Brez okvirja je platno napeto na podokvir in robovi so poslikani.

Koliko dreves je na sliki?

Toliko, kolikor jih je Monet pustil v vidnem polju — vrsta se proti levi zgošča in zadnja debla se zlijejo v pas listja, zato jih ni mogoče prešteti do konca. To ni pomanjkljivost: prav ta nedoločenost naredi vrsto dolgo.

Kako visoko naj sliko obesim?

Pri pokončnem platnu naj bo sredina nekoliko višje kot pri ležečem — približno 155 cm nad tlemi. Tako se spodnji pas vode znajde v višini pogleda in drevesa rastejo navzgor, kar je tisto, kar naj bi počela.

Kako naj sliko čistim?

Obrišite jo z mehko suho krpo, brez vode in brez čistil. Olje na platnu drugega ne potrebuje, če ne visi nad štedilnikom ali v vlažnem prostoru.

Je slika primerna za darilo?

Je. Pokončna oblika je hvaležna, ker se prilega tudi ozkim stenam, kjer za drugo sliko ni prostora; če niste prepričani o meri, obstaja darilni bon — obdarjenec motiv in mero izbere sam.

• Ročno naslikano. Olje na platnu, brez tiska in brez strojnega nanosa.
• Osem mer ali po meri. Od 40 x 60 do 120 x 180 cm, med njimi tudi mera izvirnika 65 x 100 cm.
• Fotografija pred odpremo. Delo vidite dokončano, preden zapusti delavnico.
• Podatki iz kataloga. Letnica, mera in tehnika so navedene tako, kot jih vodi katalog Monetovih del.