Claude Monet – Zeleni val

Zeleni val je ročno naslikana reprodukcija Monetovega morskega platna, ki ga muzej datira okoli 1866–1867: en sam temnozelen val se dvigne čez skoraj vse platno, na njegovem grebenu se nagne ribiška barka s črnim trupom in tanko rumeno črto ob robu, nebo pa je stisnjeno v ozek pas ob zgornjem robu. Izvirnik meri 64,8 x 48,6 cm in ga hrani Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku. Slikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Zeleni val – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Platno je ležeče in morje na njem zavzame skoraj vse. Nebo dobi le ozek pas ob zgornjem robu, bledosiv z vijoličnim pridihom, in v njem stoji zgoraj levo, na sami črti obzorja, temna silhueta večje ladje. Vse drugo je voda: globoko zelena, mestoma skoraj črna, potegnjena v širokih poševnih potezah, ki tečejo navzgor proti desni. Čez sredino se dvigne dolg val. Na njegovem grebenu, levo od sredine, se nagiba ribiška barka: trup je črn, po zgornjem robu teče tanka rumena črta, kljun pa reže v belo peno. Jadro je veliko in bledosivo, na njem so s temno barvo naslikane registrske oznake; pred njim je manjše jadro, od jambora pa se v loku spuščajo vrvi. Ob jamboru je nakazana drobna temna postava. Desno zgoraj, dlje in bliže obzorju, pluje druga barka z dvema sivima jadroma, napol skrita za grebenom. Bela pena je edina svetla barva pod nebom: v klinu ob kljunu in v razpotegnjenem curku, ki se vleče proti desnemu robu. Spodaj desno je platno podpisano. Ta oljna slika nima pripovedi — ima težo vode.

Zakaj je morja toliko in neba tako malo?

Ker je predmet tega platna voda, ne prizor. Neba je približno šestina višine, obzorje je potisnjeno tik pod zgornji rob, in oko nima kam pobegniti: pod njim je sama gmota. Zaradi tega barka ne stoji na morju, ampak v njem — greben jo dvigne, in ker ni ničesar, ob čemer bi merili višino, je nemogoče reči, kako visoko ga je greben dvignil. Tudi val ni narisan kot oblika. Zgrajen je iz smeri potez, ki vse tečejo poševno navzgor, tako da se gibanje čuti, čeprav se na platnu nič ne premika. Tako je videti masa vode od blizu, v trenutku, ko se dvigne — nekaj, česar fotografija tistega časa ni zmogla ujeti.

Podatki iz zapisa o tem platnu

Platno je zavedeno v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku pod inventarno številko 29.100.111, tehnika je olje na platnu, mera pa 48,6 x 64,8 cm; muzej navaja višino prvo, pri nas pa je prva širina — torej 64,8 cm širine in 48,6 cm višine. V Wildensteinovem katalogu Monetovih del nosi številko 73. V muzej je prišlo leta 1929 z zapuščino gospe H. O. Havemeyer, kot del zbirke Havemeyer, in muzej ga uvršča v dvorano 818. Datacija v muzejskem zapisu se glasi „okoli 1866–1867“, torej razpon in ne letnica. Impresionistična slika je to po slogu in ne po letnici: platno je nastalo skoraj desetletje pred prvo impresionistično razstavo leta 1874. Vzporedni zapis o tem platnu vodi Wikidata; muzejski zapis je povezan v razpredelnici zgoraj, v vrstici „Nahaja se“.

Zakaj letnica ni eno samo leto?

Ker je muzej, ki platno hrani, ne zapiše kot eno leto. V njegovem zapisu stoji „okoli 1866–1867“ — razpon, in beseda „okoli“ je del muzejskega zapisa, ne naša previdnost. Drugod boste našli letnico 1865, navedeno brez zadržka; ta podatek prihaja iz Wikidate in ga muzej ne potrjuje. Kadar se vira ne ujemata, se pri nas ravnamo po ustanovi, ki delo hrani. Zato v razpredelnici zgoraj piše razpon, in zato med strojno berljivimi podatki te strani ni polja z letom nastanka: raje nobenega kot leto, ki ga nihče ne trdi.

Druge Monetove morske slike pri nas

Iste barke na mirnem morju kaže Ribiške ladje na morju. Potegnjene na prod pod kredno pečino so Ribiške ladje na plaži pri Étrétatu. Kaj naredi morje, ko udari ob skalo, pove Nevihta na obali Belle-Îla. Najbolj znano Monetovo pristanišče ob zori pa je Impresija, sončni vzhod.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Ta motiv je zahteven zaradi ene same barve. Zelena mora pokriti skoraj celo platno, ne da bi postala enolična, zato se gradi v plasteh: najprej hladna temna podlaga, nato širše poševne poteze, ki dajo smer, in šele nato svetlejši odtenki na grebenu. Bela pena pride nazadnje in je edino mesto, kjer barva stoji debelo nad površino; če jo slikar nanese prezgodaj, se zamaže v zeleno in izgubi rob. Črn trup in rumena črta ob njem sta majhna, a nosita ves poudarek na platnu, zato ju slikar pusti za konec. Umetniška slika te velikosti nastaja več dni, reprodukcija slike, ki jo boste dobili, pa sledi prav temu vrstnemu redu.

Katera mera za katero steno?

Kratek odgovor: 65 x 49 cm je tako rekoč mera izvirnika; nad komodo 80 x 60 cm, nad kavčem 100 x 75 cm, za veliko odprto steno 150 x 110 cm. Slika za dnevno sobo je v pravem razmerju, kadar zasede približno dve tretjini širine kavča pod njo. Motiv je ležeč in temen, zato potrebuje svetlo steno. Stenska slika s tem motivom hoče dovolj svetlobe; v temnem kotu se zapre in val izgubi globino. Ker je spodnja tretjina najtemnejša, deluje bolje v višini oči ali malenkost više, da ta pas ne pade pod pogled. Ta motiv se dobro znajde tudi v hodniku, kjer greste mimo njega ob strani: takrat se najprej pokaže bela pena, zeleno pa oko ujame šele, ko se ustavite.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza, naslikamo delo v meri, ki jo določite sami — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Slika po meri pri tem motivu ohrani razmerje stranic, da val obdrži svoj naklon. Slika na platnu je napeta na lesen podokvir in robovi so poslikani, zato tudi brez okvirja ni videti nedokončana. Temu motivu se poda ozka temna letev ali hladnejši sivorjav les; topel zlat okvir potegne zeleno proti rjavi in voda izgubi hlad, ki je v njej glavni.

Dostava in jamstvo

Delo potuje v šestnajst držav Evropske unije — v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo in Italijo ter na Madžarsko, med drugimi — zavito v zaščitno folijo in v trdi škatli. Fotografijo dokončanega platna dobite pred odpremo: če na njej kaj ne ustreza, popravimo, dokler je delo še v delavnici. Pri največjih merah je rok daljši, ker mora temna podlaga med plastmi dovolj presušiti. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Pogosta vprašanja

Iz katerega leta je izvirnik?

Muzej ga datira „okoli 1866–1867“. To je razpon in ne letnica; ker ga muzej ne zapiše natančneje, ga tudi mi ne.

Kje je izvirnik?

V Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, pod inventarno številko 29.100.111, v dvorani 818. V muzej je prišel leta 1929 z zapuščino gospe H. O. Havemeyer.

Zakaj drugje piše, da je delo iz leta 1865?

Ker tako navaja Wikidata, muzej pa ne. Zapis ustanove, ki platno hrani, se glasi „okoli 1866–1867“, in kadar se vira ne ujemata, se ravnamo po ustanovi. Letnice 1865 zato nikjer ne navajamo kot svojega podatka.

Je „La Vague verte“ isto delo?

Je. To je francosko ime istega platna, uradni naslov v zapisu pa je angleški „The Green Wave“. Naši naslovi v šestih jezikih so prevodi istega imena in drugega dela s tem naslovom ne prodajamo.

Je to tisk?

Ni. Vsako delo je ročno naslikana kopija, olje na platnu, izdelana posebej za naročilo. Pri tem motivu se razlika najbolje vidi na peni: poteze stojijo nad površino in se posamič vidijo, tisk je gladek in povsod enako debel.

Katero mero naj izberem?

Če želite mero izvirnika, 65 x 49 cm. Za steno nad komodo 80 x 60 cm, nad kavčem 100 x 75 cm; pred naročilom izmerite širino pohištva, nad katerim bo delo viselo.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Lahko. Pošljite želeno širino in višino, mi pa povemo ceno in rok, preden karkoli začnemo.

Ali dobim delo z okvirjem?

Če ga naročite, ga uokvirimo pri nas in vam ga pošljemo uokvirjenega. Brez okvirja je platno napeto na podokvir in robovi so poslikani.

Kaj je tista temna silhueta zgoraj levo?

Večja ladja na obzorju, naslikana v nekaj potezah in brez podrobnosti. Na platnu je edini znak, da je za valom še kaj — brez nje bi bilo morje brez merila.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredino platna približno 150 cm nad tlemi ali malenkost više. Ker je spodnja tretjina najtemnejša, se pri nižji obesitvi ta pas zapre še bolj.

Je delo primerno za darilo?

Je, in za tistega, ki ima rad morje, še posebej — motiv je en sam val in nič drugega, in prav to ga naredi nenavadnega; če niste prepričani o meri, obstaja darilni bon — obdarjenec motiv in mero izbere sam.

• Motiv. En sam temnozelen val, ribiška barka na grebenu, druga barka desno zgoraj in ladja na obzorju.
• Izvirnik. Olje na platnu, 64,8 x 48,6 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, inv. 29.100.111.
• Naše. Osem mer ali po meri, od 50 x 40 do 150 x 110 cm; 65 x 49 cm je tako rekoč mera izvirnika.
• Vredno vedeti. Muzej dela ne datira v eno leto, ampak „okoli 1866–1867“, zato letnice tudi mi ne navajamo kot dejstva.