Claude Monet – Topole

Topole so ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz leta 1891: štiri vitka drevesa se dvigajo čez vso višino kvadratnega platna, za njimi pa se drevored ob reki Epte pri Givernyju umika v daljavo. Izvirnik meri 81,6 x 81,9 cm, je olje na platnu, spodaj levo podpisano in datirano »Claude Monet 91«, in ga pod inventarno številko 29.100.110 hrani Metropolitan Museum of Art v New Yorku. Pri nas nastane v osmih kvadratnih merah od 60 x 60 cm do 180 x 180 cm ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Topole – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Platno je kvadratno; čez vso višino se dvigajo štiri zelo vitka debla, razmaknjena skoraj enakomerno. Naslikana so kot ozke temno rjave in vijolične navpičnice, ob katerih se držijo modrikasti šopi listja; nobeno se ne ustavi pod zgornjim robom — vsa štiri gredo čez. Nebo za njimi je bledo modro zeleno in ni gladko: naneseno je v kratkih, jasno vidnih potezah. Levo v ozadju je gmota zlato rumenega jesenskega listja, edina topla ploskev prizora. Čez spodnjo polovico teče širok poševen pas temno modrih in vijoličnih potez, ki se proti desni niža: to je isti drevored, ki se v daljavi umika ob reki. Pod njim je voda, bledo zelena in rožnata, v kateri se debla nadaljujejo navzdol kot mehkejše navpičnice; spodaj na sredini stoji majhen zelen grm.

Kje in kdaj je prizor nastal?

Ob reki Epte pri Givernyju, poleti in jeseni 1891, na prostem in po naravi — en plein air. Metropolitanski muzej v svojem zapisu pove, da je Monet tisto poletje in jesen naslikal celo serijo pogledov na te topole; nekatera platna je delal z brega, tega pa s čolna z ravnim dnom, ki je bil posebej opremljen z utori za več platen hkrati. Koliko je bilo takih pogledov, viri ne povedo enako – navajajo triindvajset ali štiriindvajset platen –, zapis muzeja pa števila ne navaja. Način dela je bil neusmiljen: na enem platnu je delal samo toliko časa, dokler je trajal učinek, ki ga je lovil, potem ga je odložil in vzel naslednje. Zato je vsako platno drug trenutek tiste sezone. Prav ta serijski način je tisto, kar impresionistična slika prinese v slikarstvo: ne motiv, ampak čas.

Zakaj je to platno pomembno?

Zaradi dveh stvari, ki sta obe zapisani v muzejskih virih. Prva je usoda dreves samih: vas Limetz na drugem bregu Epte se je odločila topole prodati na dražbi za les, in slikar je posegel vmes, da bi serijo lahko dokončal. Metropolitanski muzej piše, da je plačal krajevnemu lesnemu trgovcu, da so drevesa ostala stati, dokler ne konča; Scottish National Gallery v Edinburgu, ki hrani drugo platno iz iste serije, isti dogodek opiše nekoliko drugače — da je Monet drevesa v partnerstvu z lesnim trgovcem kupil na dražbi. Oba zapisa navajamo prav zato, ker se razlikujeta. Druga stvar je razstavna: topole so bile, tako kot kopice sena, prvič pokazane kot serija, in petnajst jih je bilo leta 1892 razstavljenih v Parizu. Reprodukcija slike, kakršno slikamo, izhaja torej iz enega prvih ciklov, v katerih je štela celota.

Kaj prizor pomeni?

Isti drevored je na platnu dvakrat in v dveh merilih hkrati. Štiri debla spredaj so posamična, merljiva, skoraj arhitekturna; isti niz dreves v ozadju pa je le še pas barve brez posameznih oblik. Prav zato prizor deluje globlje, kot bi človek pričakoval od kvadrata — razdaljo nosi razlika med risbo in gmoto, ne perspektiva in ne obzorje. Nebo ni ozadje, ampak enakovredna ploskev, naslikana z isto gostoto poteze kot listje. Ker se drevesa nadaljujejo v odsevu, je spodnja polovica prav tako gosta kot zgornja in oko nima kje počivati. Taka oljna slika je zato tudi vaja iz ravnovesja med toplim in hladnim: zlato rumena levo, modro vijolična čez sredino, bledo zelena zgoraj.

Pot dela od slikarja do Metropolitana

Muzejski zapis navaja štiri postaje pred zapuščino — dve trgovini in dva zasebna lastnika — in nobene več. Prva je trgovina Knoedler v New Yorku, ki je delo imela do leta 1893 pod zalogovno številko 7287; na njeni dražbi pri American Art Association v New Yorku 14. aprila 1893 je bilo prodano pod naslovom »The Four Trees (Poplar Series)« za 1.175 dolarjev. Kupec je bila galerija Durand-Ruel v New Yorku, ki je platno vodila pod zalogovno številko 1063 in ga 12. januarja 1895 prodala Havemeyerjevima. Gospod in gospa H. O. Havemeyer sta ga imela od leta 1895 do moževe smrti leta 1907, nato Louisine W. Havemeyer sama do svoje smrti leta 1929. Istega leta je z njeno zapuščino prišlo v Metropolitanski muzej, kjer je danes razstavljeno v dvorani 819. Kje je bilo pred letom 1893, zapis ne pove, zato tega ne povemo niti mi.

Topole med drugimi drevesnimi motivi pri nas

Iz iste serije in z istega dela reke je platno »Poplars on the Epte«, ki ga hrani Scottish National Gallery v Edinburgu pod inventarno številko NG 1651; meri 82 x 81,4 cm, torej je skoraj natanko tako kvadratno kot to, in prav zato ju je najlaže zamenjati. Isti drevored v pokončnem formatu, z večje razdalje in z vidnim zavojem, kaže Vrsta topol. Drevesa ob vodi kot skupina so v delu Vrbe, posamično drevo pa v delu Žalostna vrba. Kadar voda prevzame glavno vlogo in drevje ostane samo odsev, nastane Jutro na Seni pri Givernyju.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

To je slika na platnu, ki nastane s čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom. Na prvi fotografiji dokončano platno stoji na lesenem stojalu v naši delavnici, med vzorci okvirjev na obeh straneh: še neuokvirjeno in že napeto, tik pred zadnjim pregledom; enako nastane in je pred odpremo fotografiran tudi vaš izvod. Vidi se tudi tisto, česar tisk ne zmore. Modri pas krošenj je nanesen debelo in razgibano, nebo pa v tanjših, bolj umirjenih potezah, zato se pas krošenj ob hoji mimo spreminja bolj kot nebo. Tisk položi barvo v enakomerno tanko plast in je zato povsod enako gladek. Ker gre za ročno delo, se vsak izvod nekoliko razlikuje in je vsaka ročno naslikana kopija svoja.

Katera mera za katero steno?

Kratek odgovor: 82 x 82 cm, če želite mero, ki je izvirniku najbližja — za 4 mm širša in za 1 mm višja od njega —, in 100 x 100 cm nad zofo. Na voljo je osem kvadratnih mer. 60 x 60 cm in 70 x 70 cm sodita na hodnik, na stopnišče ali na ožjo steno med vrati; 82 x 82 cm je najbliže izvirniku, ki meri 81,6 x 81,9 cm, in je zato najbolj zvesta izbira; 90 x 90 cm in 100 x 100 cm sta običajni nad komodo ali ob jedilni mizi in najpogostejša izbira, kadar je to slika za dnevno sobo; 120 x 120 cm, 150 x 150 cm in 180 x 180 cm so namenjene velikim stenam, kjer navpičnice dobijo svojo pravo višino. Ker sta modra in zlata močni, taka umetniška slika prenese tudi barvno steno, najbolje pa deluje na beli. Najmirnejša je na sredini svoje stene.

Kako visoko obesiti sliko: sredino platna 145 do 150 cm od tal, nad zofo 15 do 25 cm nad naslonom.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vašemu prostoru, delo naslikamo v meri, ki jo določite sami — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Slika po meri ohrani razmerje stranic: če se kvadrat raztegne v širino, debla nehajo biti vitka. Platno je napeto na lesen podokvir in robovi so poslikani, zato tudi brez okvirja ni videti nedokončano. Za izbiro okvirja je na voljo 3D aplikacija — namenjena je izključno izbiri okvirja in dela v vašem prostoru ne prikazuje. Ogled dela prav na vaši steni je ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Delo nastane po naročilu v našem ateljeju, zato je rok izdelave 15 do 45 dni, pri največjih merah bliže zgornji meji. Odpošljemo ga napetega na podokvir, zavitega v zaščitno folijo in v trdni embalaži, uokvirjenega, če ste okvir izbrali. Pred odpremo dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev: če na njej kaj ne ustreza, popravimo, dokler je delo še pri nas. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikarju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, inventarna številka 29.100.110, razstavljen v dvorani 819.

Ali so na platnu ljudje?

Ni jih. Samo štiri topole, drevored, voda z odsevi in majhen grm — nobene osebe in nobene zgradbe.

Kaj delo pove v enem stavku?

Da je isti drevored na enem platnu dvakrat — spredaj kot štiri risane navpičnice, v ozadju kot pas barve brez oblik.

Koliko slik topolov je Monet naslikal?

Več kot dvajset. Leta 1891 je vrsto topolov ob reki Epte blizu Givernyja slikal znova in znova, v različni svetlobi in letnih časih, petnajst platen pa je bilo leta 1892 skupaj razstavljenih v Parizu.

• Motiv. Štiri vitka debla čez vso višino kvadratnega platna, poševen modro vijoličen pas krošenj čez sredino, spodaj voda z odsevi.
• Izvirnik. Olje na platnu, 81,6 x 81,9 cm, 1891, podpisano spodaj levo, Metropolitan Museum of Art, inv. št. 29.100.110.
• Naše. Osem kvadratnih mer od 60 x 60 do 180 x 180 cm ali delo po meri; 82 x 82 cm je od izvirnika širše za 4 mm in višje za 1 mm.
• Vredno vedeti. Vas Limetz se je odločila topole prodati na dražbi za les, slikar pa je posegel vmes, da bi serijo lahko dokončal.