Claude Monet – Rouenska katedrala, jutranje sonce

Rouenska katedrala, jutranje sonce je ročno naslikana reprodukcija istega rouenskega pročelja v jutranji svetlobi: kamen je razsut v modro, rožnato in bledo zlato, portal spodaj ostaja v senci, nad njim pa se rozeta komaj loči od stene. Izvirnik meri 63 x 92,2 cm, je olje na platnu in ga hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2000. Muzej ga datira z letnico 1893, brez pridržka, in mu daje drugo ime Harmonie bleue. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Rouenska katedrala, jutranje sonce – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Isto pročelje kot pri drugih delih serije, a v drugi uri. Fasada spet zapolni platno do vseh štirih robov. Spodaj na sredini je veliki portal, ki ostane v senci in je najtemnejši del prizora; nad njim se svetloba razsuje v modro, rožnato in bledo zlato, tako da se rozeta komaj loči od okoliške stene. Zgornja tretjina je najhladnejša, z modrino v vdolbinah in svetlim zlatom na izpostavljenih robovih. Nanos je gost in zrnat, položen v kratkih pikah druga ob drugi, ne v potezah. Ljudi in neba skoraj ni videti. Podpis je spodaj desno, v temni barvi — ne spodaj levo, kot pri sosednjem platnu te serije.

Kaj pomeni »Harmonie bleue«?

To je drugi del imena, ki ga delu daje muzej sam: »La Cathédrale de Rouen. Le Portail, soleil matinal ; Harmonie bleue«. Prvi del pove uro, drugi pa barvni ključ. Vseh pet rouenskih katedral tega muzeja nosi tak drugi del — harmonie brune, harmonie grise, harmonie bleue, harmonie blanche in harmonie bleue et or — in ker gre za serijo istega motiva, prav ta drugi del platna med seboj loči. Zato ga navajamo v razpredelnici skupaj s prvim, in zato je »modra harmonija« pri tem delu ime, ne opis.

Kako je delo datirano in kje je podpis?

Muzej ga datira z letnico 1893, brez razpona in brez previdnostnega »okoli«, zato letnico navajamo brez pridržkov. Podpis je na platnu spodaj desno, v temni barvi. Muzejski zapis nobenega napisa ne navaja — polje za to je prazno — zato je to opažanje z muzejeve lastne fotografije, ne prepis iz zapisa. Letnice ob podpisu na tej fotografiji ne moremo prebrati z gotovostjo, zato je ne navajamo. Pri sosednjem platnu iste serije je podpis spodaj levo in tam letnica je berljiva; tudi to je razlika, po kateri se platni ločita.

Kaj pove zapis muzeja o merah?

Delo hrani Musée d’Orsay pod inventarno številko RF 2000. Mere navaja v zaporedju višina krat širina, 92,2 x 63 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 63 x 92,2 cm. Kjer se ustanova, ki delo hrani, in zbirka podatkov razhajata, se držimo ustanove. Z okvirjem celota meri 75 x 103 cm.

Kako je delo prišlo v muzej?

Ena sama vrstica, in ta je muzejeva: »Legs comte Isaac de Camondo, 1911«, torej volilo grofa Isaaca de Camonda iz leta 1911. Po tej poti so v muzej prišle štiri od petih rouenskih katedral, ki jih hrani; peta, portal od spredaj, je bila kupljena neposredno pri slikarju leta 1907. Naše platno je torej med tistimi štirimi. Daljše verige lastnikov muzej pri tem delu ne objavlja, zato je tudi mi ne sestavljamo.

Najmanjša od petih — in zakaj jo mere tu ločijo

Pri sosednjem platnu te serije smo zapisali, da mere ne ločijo ničesar: RF 2779 in RF 2002 sta si pet milimetrov narazen v širino in nič v višino. Pri našem je obratno. RF 2000 meri 63 x 92,2 cm in je najmanjše od petih, ki jih hrani ta muzej — naslednje po velikosti je RF 1999 »temps gris ; harmonie grise« s 65,4 x 100,2 cm, torej dva centimetra in pol širše in osem centimetrov višje. Sledijo RF 2001 s 73,2 x 106,5 cm, RF 2002 s 73,5 x 107 cm in RF 2779 s 74 x 107 cm. Naše je edino, ki je pod 65 cm širine.

Katero od naših rouenskih platen je to?

Tisto, ki mu muzej pravi harmonie bleue in ki je najmanjše od njegovih petih. V galeriji Claude Monet ponujamo še pet pogledov na isto pročelje, vsakega s svojo uro ali svojim barvnim ključem: Rouenska katedrala, portal od spredaj; Rouenska katedrala, sivo vreme; Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain; Rouenska katedrala, portal in stolp Saint-Romain v polnem soncu; in Rouenska katedrala, portal.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Ta motiv je zahteven zaradi jutranje svetlobe: modra in rožnata sta položeni druga ob drugo in ne zmešani, tako da se barva sestavi šele v očesu gledalca. Če slikar odtenka zmeša na paleti, prizor posivi in izgubi prav tisto, po čemer ima ime. Zato nastaja v kratkih, sosednjih dotikih čopiča. Vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, je zato nekoliko svoja. Pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 38 x 55 do 120 x 170 cm. Po velikosti je izvirniku zelo blizu 60 x 90 cm: tri centimetre ožja in dobra dva nižja — pri portalu od spredaj, ki ga prav tako prodajamo, je najbližja mera od izvirnika oddaljena štiri centimetre in sedem. Po razmerju stranic je najbližja najmanjša mera, 38 x 55 cm. Prizor je visok in ozek, zato dobro zapolni ozko steno ali prostor med okni. Kot umetniška slika v spalnici deluje 60 x 90 cm, kot slika za dnevno sobo pa 90 x 130 cm; večje mere razprejo pikčast nanos v posamezne dotike, kar je pri tem motivu prednost, ne izguba.

Kako visoko obesiti sliko: sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, nad pohištvom pa naj bo spodnji rob 20 do 30 cm nad njim. Več o postavitvi pišemo na našem blogu.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če želite razmerje izvirnika natanko ali njegovo pravo velikost, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami. Okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se dobro obnese svetel ali hladno siv okvir, ki podpre modrino; topel zlat okvir potegne prizor proti rjavemu in mu vzame ime. Muzej svoj izvirnik hrani v okvirju, s katerim celota meri 75 x 103 cm.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista in ju rešimo mi. Dostavljamo v Slovenijo in v države Evropske unije.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2000, kamor je leta 1911 prišel z volilom grofa Isaaca de Camonda.

Iz katerega leta je slika?

Muzej navaja 1893, brez pridržka, in to letnico navajamo tudi mi.

Zakaj je Monet katedralo v Rouenu naslikal tolikokrat?

Ni ga zanimala stavba, temveč svetloba na njej. V letih 1892 in 1893 je zahodno pročelje naslikal približno tridesetkrat, ob različnih urah in v različnem vremenu, pri čemer je delal na več platnih hkrati in jih menjaval, ko se je svetloba spremenila. Dokončal jih je leta 1894 v ateljeju.

Kolikokrat je Monet naslikal katedralo v Rouenu?

Več kot tridesetkrat, v letih 1892 in 1893; 28 platen kaže zahodno pročelje. Dokončal jih je v ateljeju leta 1894, dvajset pa jih je maja 1895 izbral za razstavo pri Durand-Ruelu v Parizu.

• Motiv. Rouensko pročelje v jutranji svetlobi; portal spodaj v senci, nad njim modra, rožnata in bledo zlata, rozeta se komaj loči od stene.
• Izvirnik. Olje na platnu, 63 x 92,2 cm, muzej ga datira 1893; Musée d’Orsay, inv. št. RF 2000, volilo Camondo 1911.
• Naše. Osem mer; 60 x 90 cm je od izvirnika oddaljena tri centimetre in dobra dva, po razmerju pa mu je najbližja 38 x 55 cm.
• Vredno vedeti. Od petih rouenskih katedral tega muzeja je naše najmanjše in edino pod 65 cm širine — tu mere ločijo, pri sosednjem platnu serije pa ne.