Claude Monet – Bordighera

Bordighera je ročno naslikana reprodukcija Monetove slike z italijanske riviere: čez platno se vzpenjajo zvita, svetla debla, med njimi se odpre pas modrega morja, na vzpetini pod njim pa se svetlika mesto s tankim zvonikom. Izvirnik meri 80,8 x 65 cm, je olje na platnu in ga hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1922.426. Muzej ga datira v leto 1884 in navaja podpis spodaj levo, »Claude Monet 84«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Bordighera – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Prizor je ves prerasel. Zgornji dve tretjini zapolnjuje krošnja, gosta in dvobarvna, modrozelena v senci in rumenozelena tam, kjer jo zadene sonce. Skoznjo se vijejo debla: svetla, skoraj bela, tanka in nenaravno upognjena, tako da se dvakrat prelomijo, preden se izgubijo v listju. Eno se vzpne po sredini, drugo se zvija od levega roba proti sredini, tretje se pri desnem robu spusti navzdol. Za njimi leži ozek pas morja, temno moder in gladek. Pod pasom morja, na vzpetini, stoji mesto: nizke rožnate in bele strehe, med njimi pa ozek, koničast zvonik. Spodnja tretjina je zaraščeno pobočje. Podpis je spodaj levo, v temni barvi.

Zakaj je bil Monet v Bordigheri?

V začetku leta 1884 se je odpravil v Bordighero, mestece na italijanski rivieri blizu meje s Francijo. Nameraval je ostati tri tedne, ostal pa je skoraj tri mesece. Muzej navaja njegovo pismo kiparju Augustu Rodinu, v katerem je svoj spopad s tamkajšnjo svetlobo opisal z besedami, da se s soncem bojuje in rokoborí. V drugih pismih je tožil, da je med bujnim rastjem nemogoče najti primeren motiv. Prav ta zadrega je vidna na platnu: namesto razgleda je naslikal oviro, skozi katero se razgled komaj prebije.

Kaj o prizoru pravi muzej sam?

Art Institute of Chicago v svojem zapisu pove dvoje. Prvič, da je delo naslikano z vrha griča, torej z višje ležečega mesta, od koder se pogled spušča proti obali. In drugič, da je morje komaj vidno skozi prepletena debla tamkajšnjih borov. Vrsta dreves torej ni naša domneva, ampak muzejeva opredelitev; sami s platna beremo le, da so debla svetla, tanka in močno zvita. Muzej dodaja, da je prizor prežet s soncem, in prav to loči to platno od severnjaških Monetovih del, kjer je svetloba razpršena in siva.

Kako je delo datirano?

Z enim samim letom, in to iz dveh neodvisnih virov. Muzej v rubriki datacije navaja 1884, brez razpona in brez previdnostnega »okrog«. Na platnu samem je napis, ki ga muzej prepisuje: spodaj levo stoji »Claude Monet 84«. Ker se zapis muzeja in letnica na platnu ujemata, na tej strani navajamo leto 1884 brez pridržkov. To ni samoumevno; nekatera Monetova dela na tej polici nosijo razpon namesto letnice, ker jih tako datira muzej, in tam letnice ne navajamo nikjer.

Kaj pove zapis muzeja o merah?

Art Institute of Chicago meri 65 x 80,8 cm in mere navaja v zaporedju višina krat širina; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 80,8 x 65 cm. Z okvirjem celota meri 80,4 x 96,6 x 8,3 cm. Delo je razstavljeno v dvorani 240. Ta številka popravlja tisto, ki je prej stala na tej strani: navajali smo 64,8 x 81,3 cm. To sta pravzaprav palčni meri iz podatkovne baze, 25 1/2 in 32 palcev, pretvorjeni v centimetre — muzej pa svoje platno meri sam in dobi 65 x 80,8. Kjer se muzej in baza razhajata pri merah, velja muzej.

Pot v Chicago: zbirka Potter Palmer

Muzej objavlja celotno verigo lastnikov in vsaka postaja je njegova, ne naša. Delo je bilo pri slikarju do septembra 1891, ko ga je kupil Isidore Montaignac iz Pariza, ki je nastopal kot posrednik newyorške hiše Knoedler and Company. Istega meseca ga je odkupil Potter Palmer iz Chicaga, eden prvih ameriških zbiralcev impresionistov. Po njegovi smrti leta 1902 je ostalo v družini, leta 1922 pa so ga Palmerjevi podarili muzeju. Od tod tudi ime zbirke, pod katerim je delo vpisano. Muzej pripominja, da ta del zgodbe povzema po Wildensteinovem katalogu iz leta 1996. Isti muzej hrani še dve Monetovi platni s te police: Jabolka in grozdje in Skale pri Port-Goulpharju.

Petnajst Bordigher — katera je naša?

Iz tistih treh mesecev je ostala cela vrsta platen in zamenjava je resnična možnost: samo v javnih zbirkah jih Bordighero imenuje petnajst. Naša je edina, ki ji Art Institute of Chicago daje golo ime Bordighera, pod inventarno številko 1922.426. Najbolj zavajajoč sosed je Pogled na Bordighero v losangeleškem Hammer Museumu, ki meri 81,8 x 66 cm — torej natanko centimeter več od naše v obeh merah. Tri platna hrani Museum Barberini v Potsdamu, med njimi Bordighera, Italija, ki meri 73 x 60 cm. Musée d’Orsay hrani Vile v Bordigheri, Metropolitanski muzej pa Palme v Bordigheri. In še ena zmeda je muzejeva lastna: leta 1910 je prav to platno razstavil pod naslovom Antibes.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Ta motiv je zahteven zaradi listja: krošnja ni ploskev ene barve, ampak na tisoče kratkih potez v desetih odtenkih zelene, modre in rumene, položenih drugo ob drugo. Če slikar zeleno zmeša in nanese enakomerno, krošnja otrpne in izgubi utripanje, ki ga ima izvirnik. Zato nastaja v plasteh, od temne podlage navzgor. Vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, je nekoliko svoja; dve naročili istega motiva se nikoli ne ujameta do potankosti. Pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 45 x 38 do 150 x 120 cm. Izvirnik je širok 80,8 cm in visok 65 cm, zato mu je po velikosti najbližja mera 80 x 60 cm, po razmerju stranic pa 50 x 40 in 150 x 120 cm, ki sta obe pri 1,25, izvirnik pa pri 1,24. Prizor je gost in temen v spodnji polovici, zato prenese večjo mero, kot bi kdo pričakoval: pod 60 cm širine se mesto v ozadju izgubi. Kot umetniška slika v jedilnici ali kot slika za dnevno sobo deluje 90 x 70 cm dovolj močno, da se krošnja bere. Sorodne motive najdete v galeriji Claude Monet; z istega potovanja je Rt Martin pri Mentonu, iz Italije pa Benetke, Palazzo Dario.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Nobena od osmih mer ne ponovi razmerja izvirnika natanko. Če želite prav to razmerje, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami. Okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se dobro obnese topel lesen okvir, orehov ali oljčni, ki nadaljuje barvo debel; hladen srebrn okvir se s krošnjo prepira. Muzej svoj izvirnik hrani v okvirju, s katerim celota meri 80,4 x 96,6 cm.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista in ju rešimo mi. Dostavljamo v Slovenijo in v države Evropske unije.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Chicagu, v Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1922.426. Muzej ga razstavlja v dvorani 240.

Katero mesto je naslikano?

Bordighera v Liguriji, ob italijanski rivieri blizu francoske meje. Vidi se z griča nad mestom, čez drevesa.

Je delo v Hammer Museumu isto platno?

Ni. Pogled na Bordighero meri 81,8 x 66 cm in je drugo platno, čeprav je nastalo isto pomlad in je skoraj enako veliko.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike je pri nas vedno naslikana z roko, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

Izmerite širino stene ali pohištva pod njo in izberite platno, ki zavzame približno dve tretjini te širine. Pri tem gostem motivu raje večjo kot manjšo.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Izdelava po vaši meri je pri nas običajna in edina ohrani razmerje izvirnika 80,8 proti 65.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir v trdi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem. Pred tem prejmete fotografijo dokončanega dela.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je bilo na jugu preveč svetlobe in preveč rastja in da je slikar to zadrego naslikal, namesto da bi jo skril.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni. V javni zbirki je od leta 1922 in ni na trgu. Cene mu zato nihče ne določa in je tudi mi ne navajamo.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, nad pohištvom pa naj bo spodnji rob 20 do 30 cm nad njim. Več o postavitvi pišemo na našem blogu.

Je delo primerno za darilo?

Je, in če ne veste, katero mero bi izbrali, obstaja darilni bon, s katerim mero in motiv izbere obdarjeni.

• Motiv. Zvita svetla debla čez vse platno, za njimi ozek pas modrega morja, na vzpetini mesto Bordighera s koničastim zvonikom, spodaj zaraščeno pobočje.
• Izvirnik. Olje na platnu, 80,8 x 65 cm, 1884, podpisano spodaj levo »Claude Monet 84«; Art Institute of Chicago, inv. št. 1922.426, zbirka Potter Palmer, dvorana 240.
• Naše. Osem mer od 45 x 38 do 150 x 120 cm ali izdelava po vaši meri, ki edina ohrani razmerje izvirnika.
• Vredno vedeti. Bordighero nosi v naslovu petnajst Monetovih platen; naša je tista, ki jo je muzej leta 1910 razstavil pod imenom Antibes.