Claude Monet – Pogled na Vétheuil

Pogled na Vétheuil je ročno naslikana reprodukcija Monetovega pogleda z brega: vas s koničastim zvonikom leži v kotlini pod nami, z desne pa se strmo spušča suho okrasto polje. Slikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, olje na platnu, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo. Katero od Monetovih platen z Vétheuilom je izvirnik prav te reprodukcije, ni ugotovljeno, zato tu ne boste našli ne letnice ne muzeja.

Pogled na Vétheuil – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Platno je ležeče, gledamo pa z višine, s pobočja navzdol. Spodaj desno se v diagonali spušča strmo suho polje v okrasti rumeni barvi; po njem je raztreseno nizko temno zeleno grmičevje in drobne rdeče oranžne pike. Ob desnem robu in v ospredju stoji gost pas temno zelenih dreves. Levo od sredine in niže leži vas: bele in sivkaste hiše z modrimi strehami, stisnjene v kotlino. Nad njimi se dviga sivo modra cerkev z visokim koničastim zvonikom — najvišje v vasi, a še vedno globoko pod grebenom, ki se zapira nad njo. Za vasjo in levo se do grebena vzpenja bledo apnenčasto pobočje, progasto v kremni, beli in zeleni barvi; po grebenu teče pot, na obzorju pa stoji nekaj drobnih temnih dreves. V daljavi desno se nizajo nizki modro sivi griči. Zgornjo tretjino zavzema bledo sivo modro nebo, naslikano v dolgih poševnih potezah, ki padajo proti desni. Ta oljna slika nima nobene figure in na njej se ne zgodi nič.

Zakaj se pobočji stikata prav pri vasi?

Ker gre za dve nasprotni diagonali, ne za eno. Apnenčasto pobočje levo pada z zgornjega levega kota proti sredini; suho okrasto polje desno pada v nasprotno smer, z desnega roba proti isti sredini. Kjer se stakneta, v dnu tega V, leži vas. Vas je tudi edina naslikana drugače: v kratkih navpičnih ploskvah, blok ob bloku, medtem ko je vse okoli nje poševno. Zato je vas edino, kar tu stoji pri miru, in oko, ki zdrsne po katerem koli od obeh pobočij, konča na istem mestu. Slika na platnu je torej urejena z ritmom poteze in ne s perspektivo: globino dajeta šele velikost hiš in bledenje gričev v daljavi.

Kako je delo narejeno?

Hitro in tanko. Barva je povsod potegnjena čez, ne gnetena, in zrno platna se ponekod vidi skozi njo — najbolj v apnenčastem pobočju levo, kjer so kremni in beli pasovi položeni drug ob drugega, ne drug čez drugega. Temno zeleno grmičevje je naneseno v kratkih, debelejših dotikih, ki stojijo nad okrasto podlago, in prav ta razlika v debelini loči rastlinje od polja bolj kot barva. Rdeče oranžne pike v polju so zadnje in jih je najmanj; so edina topla barva, ki ni okrasta, in oko jih prebere kot cvetje, čeprav so samo pike. Impresionistična slika te vrste živi od takega ravnovesja med hitrostjo in natančnostjo.

Česa tu namenoma ne navajamo

Monet je Vétheuil slikal vedno znova — z reke in z brega, poleti in v snegu, v več letih in v več merah — in ohranjena platna se med seboj razlikujejo po izrezu, meri in letu. Katero od njih je izvirnik prav te reprodukcije, ni ugotovljeno, zato tu ne najdete letnice nastanka, imena zbirke, inventarne številke — in tudi mere izvirnika ne. Raje povemo manj, kot da bi o tuji sliki zapisali številko, za katero ne jamčimo. Povemo tisto, kar je na platnu vidno, in ničesar drugega.

Druge Monetove pokrajine pri nas

Isto vas pozimi, ko je vse skupaj belo in tiho, kaže Snežni učinek v Vétheuilu. Reko pod vasjo, gledano z ravnine namesto z brega, kažejo Bregovi Sene pri Vétheuilu. Kaj ista voda naredi v jutranji megli, pove Jutro na Seni pri Givernyju. In odprto pokrajino brez naselja, samo travo in svetlobo, ponuja Travnik v Givernyju.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Težava tega motiva ni v risbi, ampak v tem, da mora celota ostati nagnjena. Slikar začne z nebom in apnenčastim pobočjem, ker ta dva določata naklon vsega drugega, in ju potegne v dolgih poševnih potezah, ne v vodoravnih. Nato pride suho polje desno, v isti smeri, a v gostejši barvi. Šele nato vas — in prav tu se dela največ napak: če jo slikar nasloni na isto poševnico, se izgubi in platno postane samo pobočje. Zato so hiše naslikane v kratkih navpičnih ploskvah, zvonik pa nazadnje, kot zadnja poteza, ki jo oko išče. Umetniška slika te velikosti nastaja več dni, reprodukcija slike, ki jo boste dobili, pa sledi prav temu vrstnemu redu.

Katera mera za katero steno?

Kratek odgovor: nad komodo 80 x 62 cm, nad kavčem 100 x 80 cm, za veliko odprto steno 150 x 120 cm; za hodnik ali manjšo steno 50 x 40 cm. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine kavča. Motiv je ležeč in svetel, z veliko kremne in okraste barve, zato prenese tudi steno, ki ni popolnoma bela, in se lepo ujame z lesom. Slika s tem motivom potrebuje nekaj razdalje: od blizu vas razpade na ploskve, s treh korakov pa se sestavi nazaj v hiše in zvonik.

Kako visoko obesiti sliko: sredino platna približno 150 cm nad tlemi. Ker je prizor gledan z višine navzdol, deluje bolje nekoliko višje: takrat gledalec gleda na vas pod istim kotom kot slikar.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza, naslikamo delo v meri, ki jo določite sami — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Slika po meri pri tem motivu ohrani razmerje stranic, da pobočje obdrži svoj naklon. Platno je napeto na lesen podokvir in robovi so poslikani, zato delo tudi brez okvirja ni videti nedokončano. Temu motivu se poda svetlejši les ali ozka temna letev; širok zlat okvir potegne okrasto polje proti rjavi in pobočje izgubi svetlobo, ki je v njem glavna.

Dostava in jamstvo

Naslikano delo pošljemo v šestnajst držav Evropske unije, med njimi v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo in Italijo ter na Madžarsko, zavito v zaščitno folijo in v trdi škatli. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela; če na njej kaj ne ustreza, popravimo, dokler je delo še v delavnici. Pri največjih merah je rok daljši. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Katera vas je na sliki?

Delo vodimo pod naslovom, ki imenuje Vétheuil, vas ob Seni severozahodno od Pariza, kjer je Monet nekaj let živel in slikal. Katero od njegovih platen s to vasjo je predloga prav te reprodukcije, pa ni ugotovljeno, zato o samem platnu ne trdimo nič drugega.

Kaj je tisto najvišje na sredini?

Cerkveni zvonik — a le v vasi. Nikjer ne prebije obzorja: apnenčasto pobočje se zapre nad njim in ga obda z vseh strani. Prav zato deluje, kot da vas leži globlje, kot v resnici leži.

Kdaj je Monet živel v Vétheuilu?

Od leta 1878 do 1881. V vasi ob Seni nedaleč od Pariza je najel hišo in Vétheuil z okolico naslikal velikokrat; tam je leta 1879 umrla tudi Camille.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Za to platno tega ni mogoče povedati: kateri od Monetovih pogledov na Vétheuil je njegov izvirnik, ni ugotovljeno, zato ni ne lastnika ne cene, ki bi ju lahko navedli. Navedemo lahko ceno naše ročno naslikane različice; prikazana je na tej strani pri izbrani velikosti.

• Motiv. Vas s koničastim zvonikom v kotlini, suho okrasto polje z desne, apnenčasto pobočje z levo potjo po grebenu.
• Ročno naslikano. Olje na platnu, brez tiska in brez strojnega nanosa.
• Osem mer ali po meri. Od 50 x 40 do 150 x 120 cm, po dogovoru tudi drugače.
• Brez izmišljenih podatkov. Letnice, zbirke, inventarne številke in mere izvirnika ne navajamo, ker to platno ni zanesljivo identificirano.