Claude Monet – Skale pri Port-Goulpharju

Skale pri Port-Goulpharju je ročno naslikana reprodukcija Monetove marine iz leta 1886: bel tok pene se z levega spodnjega kota zaganja med rdečkaste pečine, pod njimi pa leži gosto temno zeleno morje. Izvirnik meri 81,8 x 66 cm, je olje na platnu in ga hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1964.210, razstavljen v dvorani 240. Slikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Skale pri Port-Goulpharju – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Spodnjo polovico zavzema morje, gosto in temno, tkano iz kratkih zelenih, modrih in vijoličnih potez. Skozenj se od levega spodnjega kota zaganja svetel tok pene, edina res bela stvar tukaj, in se zoži proti sredini, kjer izgine za skalo. Sredino drži velika rjavordeča skalna gmota, gledana nekoliko od zgoraj, tako da se vidi njen travnat hrbet. Levo in desno se dvigata pečini v vijolično rjavih in zelenih odtenkih, nikjer s trdim obrisom. Med njima ostaneta dve ozki odprtini, skozi kateri se vidi bledo odprto morje: ena tik levo od sredine, druga desno. Prav ti dve svetli reži dajeta prizoru globino. Nad vsem je nebo, sivo modro in polno teže, z oblaki, ki ležijo vodoravno čez zgornji rob. Obzorje je postavljeno visoko, zato je vode veliko in neba malo.

Kje je Port-Goulphar?

Port-Goulphar je ozek zaliv na jugozahodni strani Belle-Îla, največjega bretanjskega otoka, ki leži v Atlantiku južno od polotoka Quiberon. Tej strani pravijo divja obala: kopno se tam ne spusti proti vodi po plaži, ampak se odlomi in pade naravnost v morje, med pečinami pa ostanejo ozki zalivi, v katere valovi vdirajo z vso silo. Monet ni slikal razgleda z varne višine. Postavil se je tako, da gledamo v grlo zaliva in navzdol na vodo, zato slika nima mirnega prednjega roba, na katerega bi oko stopilo. Začne se že v peni.

Zakaj je Monet odšel na Belle-Île?

Jeseni 1886 je pustil rečno pokrajino, s katero je bil takrat že znan, in odšel na otok slikat morje v slabem vremenu. Sprememba se vidi v potezi. Kjer je v Argenteuilu barvo nanašal v dolgih, mehkih vlečajih, jo tu polaga krajše, gosteje in bolj navzkriž, tako da površina postane skoraj groba. Iz iste poti so nastale še druge morske slike, med njimi Nevihta na obali Belle-Îla, ki kaže isto obalo v še slabšem vremenu. Za istega slikarja ob gladkejši vodi primerjajte Zeleni val, kjer je morje odprto in valovito, ne stisnjeno med skale, ali Ribiške ladje na plaži pri Étrétatu, kjer se obala spusti do peska.

Kaj pove podpis?

Muzejski zapis v rubriki napisov navaja: podpisano spodaj desno »Claude Monet 86«. Podpis je res tam in ga je mogoče prebrati tudi na fotografiji, ki jo muzej sam objavlja: rdeča poteza v spodnjem desnem kotu, položena čez že posušeno modrino morja, in za imenom dve številki. Letnica na tej strani torej stoji na platnu, ne na katalogu in ne na domnevi. Monet je delo datiral sam, in muzej navaja isto leto tudi v svojem podatku o nastanku, brez besede »okoli« in brez razpona.

Kaj pove zapis muzeja?

Delo hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1964.210 in ga navaja kot Rocks at Port-Goulphar, Belle-Île, olje na platnu, 1886. Mere podaja v zaporedju višina krat širina, 66 x 81,8 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 81,8 x 66 cm. Gre za isti dve številki v obratnem vrstnem redu. Zapis navaja tudi darovalca, zakonca Chauncey B. Borland, in dvorano 240. Njegova bibliografija se sklicuje na Wildensteinov katalog pod številko 1095 in na dve slikarjevi pismi.

Pot slike od Moneta do Chicaga

Muzej objavlja tudi celotno pot lastništva, ki je pri tem platnu nenavadno dobro dokumentirana. Delo je bilo pri slikarju, dokler ga ni 21. decembra 1892 kupila pariška galerija Durand-Ruel za 4.500 frankov. Od tam je odšlo v njeno newyorško podružnico, in tu je zapis pošten na način, ki si ga muzeji ne privoščijo pogosto: pariška in newyorška trgovska knjiga navajata različna datuma, 19. december 1895 oziroma 4. januar 1896, in muzej to razliko napiše, namesto da bi izbral enega. V newyorški knjigi je delo vpisano kot Belle Isle. 6. marca 1897 ga je kupila gospa Harriet Borland iz Chicaga za 2.000 dolarjev, leta 1933 je prešlo na njenega sina Chaunceyja Blaira Borlanda, od leta 1964 pa sta ga zakonca Borland po delih darovala muzeju, zadnji delež leta 1973. Obe ceni sta muzejevi in ju je potrdil arhiv Durand-Ruel; sedanje vrednosti ne navajamo.

Dve platni s skoraj enakim imenom

Pri tem motivu je zamenjava zlahka mogoča, zato jo razrešimo tukaj. Monet je Port-Goulphar naslikal več kot enkrat, drugo znano platno s tem imenom pa hrani Art Gallery of New South Wales v Sydneyju pod številko 8356. Tisto delo je pokončno, meri 81 x 65 cm in je iz leta 1887; galerija ga vodi tudi kot Seascape in ga je kupila leta 1949. Razlika je vidna na prvi pogled: sydneyjsko platno gleda na zaliv od dlje in z večje višine, voda zavzame spodnji dve tretjini in v njej ni belega toka pene, skalna gmota pa stoji sredi prizora ločena od obeh bregov. Naše je ležeče in gledano od bliže. Najzanesljivejši razloček je v podpisu: obe platni sta podpisani spodaj desno in obe z rdečo, a sydneyjsko nosi letnico 87, naše pa 86.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Slikar dela po muzejski fotografiji in po naši barvni referenci, začne pa pri zgradbi prizora: najprej razmerje med nebom, skalami in vodo, nato velike temne ploskve pečin, šele na koncu pena in svetle reže odprtega morja, ki morajo ostati čiste. Motiv je zahteven, ker skoraj nima ravnih črt in ker mora biti poteza kratka in gosta, da voda ne postane gladka. Zato je vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, nekoliko svoja; dve naročili istega motiva se nikoli ne ujameta do potankosti.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 45 x 38 do 150 x 120 cm. Ker je izvirnik širok 81,8 cm in visok 66 cm, mu je po velikosti najbližja mera 80 x 60 cm, po razmerju stranic pa 50 x 40 in 150 x 120 cm. Nad kavčem ali komodo se dobro obnesejo večje mere, ker skala in voda potrebujeta prostor: pod 60 x 50 cm se drobna poteza morja zlije v enotno ploskev. Kot umetniška slika v jedilnici ali kot slika za dnevno sobo nad daljšim kosom pohištva deluje 120 x 100 cm mirno. Več iz istega obdobja najdete v galeriji Claude Monet; po motivu je sorodna Sprehod po pečini v Pourvillu, kjer isti slikar pečino pokaže od zgoraj.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Nobena od osmih mer ne ponovi razmerja izvirnika natanko, ker 81,8 proti 66 ni razmerje nobene od njih. Če želite prav to razmerje, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami. Okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se obnese preprost temen ali naraven lesen okvir; širok zlat okvir prizor stisne, ker je motiv sam po sebi gost in temen.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista in ju rešimo mi.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Chicagu, v Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1964.210, razstavljen v dvorani 240.

Kje točno je Port-Goulphar?

Na Belle-Îlu, v Atlantiku južno od polotoka Quiberon v Bretaniji. Je ozek zaliv na jugozahodni, izpostavljeni strani otoka.

Je sydneyjsko delo s podobnim naslovom isto platno?

Ni. Sydneyjsko je pokončno, 81 x 65 cm, iz leta 1887 in podpisano z letnico 87. Naše je ležeče, 81,8 x 66 cm, iz leta 1886 in podpisano z 86.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike je pri nas vedno naslikana z roko, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

Izmerite širino stene ali pohištva pod njo in izberite platno, ki zavzame približno dve tretjini te širine. Tu raje večjo mero, ker drobna poteza vode pri majhnih merah izgubi ločljivost.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Izdelava po vaši meri je pri nas običajna in edina ohrani razmerje izvirnika 81,8 proti 66.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir v trdi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem. Pred tem prejmete fotografijo dokončanega dela.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je morje pri Port-Goulpharju tisto, kar se giblje, skala pa tisto, kar se ne umakne, in da je Monet to razliko naslikal s potezo, ne z risbo.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj; od leta 1973 je v celoti last Art Institute of Chicago. Muzej navaja 4.500 frankov leta 1892 in 2.000 dolarjev leta 1897; sedanje vrednosti ne navajamo.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, nad pohištvom pa naj bo spodnji rob 20 do 30 cm nad njim. Več o postavitvi pišemo na našem blogu.

Je delo primerno za darilo?

Je, in če ne veste, katero mero bi izbrali, obstaja darilni bon, s katerim mero in motiv izbere obdarjeni.

• Motiv. Bel tok pene med rdečkastimi pečinami, temno zeleno morje v spodnji polovici in dve svetli reži odprtega morja v ozadju, vse gledano nekoliko od zgoraj.
• Izvirnik. Olje na platnu, 81,8 x 66 cm, 1886, podpisano in datirano spodaj desno; Art Institute of Chicago, inv. št. 1964.210, dar zakoncev Borland.
• Naše. Osem mer od 45 x 38 do 150 x 120 cm ali izdelava po vaši meri, ki edina ohrani razmerje izvirnika.
• Vredno vedeti. Sydneyjska galerija hrani drugo Monetovo platno s tem krajem v naslovu; loči ju letnica v podpisu, 86 pri našem in 87 pri onem.