Claude Monet – Rt Martin pri Mentonu

Rt Martin pri Mentonu je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz Museum of Fine Arts v Bostonu: z rta ob Sredozemskem morju se pogled čez zaliv odpira proti Primorskim Alpam, levo se nagibajo temni borovci, čez ospredje se vije rožnato oranžna pot, desno pa leži modro zeleno morje. Izvirnik meri 81,6 x 67,2 cm, je olje na platnu, spodaj desno je podpisan »Claude Monet 84«, nastal je leta 1884 in nosi inventarno številko 25.128. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Rt Martin pri Mentonu – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Zgornjo polovico platna zavzemajo nebo in gore. Oblaki so naslikani v vijugastih, na široko potegnjenih potezah bele in svetlo modre barve, gore pod njimi pa v rožnatih, lila in bledo modrih tonih.

Levo se od roba proti sredini nagiba skupina temno zelenih borovcev z zvitimi, tankimi debli, nekoliko desno od sredine pa stoji še eno samostojno, bolj okroglo drevo. Za njim se odpira zaliv: pas globoko modrega in zelenega morja sega do desnega roba, ob vznožju gora pa se ob obali vleče bled rožnat pas hiš. Spodnjo tretjino zavzema široka rožnato oranžna pot, ki se z leve spodaj vije proti sredini, posuta s kamenčki in drobnimi potezami zelene, bele in rožnate. Desno spodaj ob vodi leži bela in svetlo lila gmota, ki jo lahko beremo kot grmičevje ali skale. Podpis stoji spodaj desno v rdečkasti barvi.

Kdaj in kje je nastalo?

Muzej platno datira v leto 1884, brez razpona, Wikidata navaja isto leto, napis spodaj desno pa se glasi Claude Monet 84. Po zapisu muzeja platno sodi v skupino del, ki jih je Monet naslikal aprila 1884 na francoski rivieri. Stojimo na vzhodni strani rta in gledamo čez zaliv proti Primorskim Alpam.

To obalo je po muzeju obiskal že prejšnjega decembra, skupaj z Renoirjem.

Kaj o delu pove zapis muzeja?

Delo hrani Museum of Fine Arts v Bostonu pod inventarno številko 25.128, z navedbo Juliana Cheney Edwards Collection. Muzej navede mere 67,2 x 81,6 cm, najprej višino, tehniko olje na platnu in napis »Lower right: Claude Monet 84«. Muzej se sklicuje na Wildensteinov katalog iz leta 1996, kjer je delo pod številko 897.

Spletna stran muzeja naših samodejnih zahtev ne sprejme, zato smo zapis prebrali v arhivski kopiji iste strani v Internet Archive z dne 10. decembra 2024. Naša datoteka se bajt za bajtom ujema s fotografijo, na katero kaže Wikidata, meri 1600 x 1321 pik in ima razmerje širine proti višini 1,2112, platno pa 1,2143.

Kje vse je bilo platno?

Muzej objavi verigo lastnikov in pri prvih postajah sam izrazi dvom. Maja 1884 ga je Monet morda prodal pariški hiši Durand-Ruel, ta pa ga je septembra 1886 morda poslala združenju American Art Association v New York; za obe postaji se muzej opira na Wildensteinov katalog.

Do leta 1891 ga je, verjetno od American Art Association, pridobil James F. Sutton (1849–1915) iz New Yorka, eden od ustanoviteljev tega združenja. Da je bil takrat zagotovo njegov, muzej utemelji z razstavo v newyorškem Union Clubu od 12. do 14. februarja 1891, na katero ga je posodil. Leta 1915 ga je podedovala vdova Florence Macy Sutton, na dražbi Suttonove zbirke pri American Art Association 17. januarja 1917 pa ga je pod številko 144 kupila newyorška podružnica hiše Durand-Ruel.

Še istega leta ga je Durand-Ruel prodal trem sorojencem iz Bostona, to so bili Robert J. Edwards, Hannah Marcy Edwards in Grace Edwards; Robert je umrl leta 1924, Hannah leta 1929, Grace leta 1938. V pismu, ki ga je Herbert Elfers iz hiše Durand-Ruel 22. avgusta 1939 poslal muzeju, je prodaja zapisana kot prodaja »the Misses Edwards«, torej sestrama. Leta 1925 je platno z volilom in darom družine Edwards prišlo v muzej, ki ga je vpisal 2. aprila 1925.

Kateri Rt Martin je to?

Wikidata pozna dve Monetovi deli z imenom tega rta v naslovu, obe iz leta 1884. Musée des Beaux-Arts v Tournaiju v Belgiji hrani platno La pointe du Cap Martin, olje na platnu, 65 x 81 cm, ki ga Wikidata vodi v katalogu Wildenstein pod številko 893. Muzej v Tournaiju ga opiše kot marino z drugega slikarjevega potovanja na jug Francije, s penami valov ob skalah in drevesi, ki jih stresa veter.

Na bostonskem platnu valov ob skalah ni: spredaj je pot, v sredini borovci, zadaj mirni zaliv in gore. Naše je torej 25.128 v Bostonu, Wildenstein 897, s podpisom spodaj desno. Z istega potovanja je po naši strani o njem platno Bordighera iz leta 1884, ki ga hrani Art Institute of Chicago pod številko 1922.426.

Zakaj je to delo pomembno?

Ker po zapisu muzeja pokaže, po kaj je Monet hodil na jug: po jakost svetlobe. Da bi pričaral zračnost neba, ni zapolnil vsega platna, ampak je velik del zgornjega dela pustil prostega ter gore in oblake le nakazal. Taka impresionistična slika ne gradi prizora iz natančnih obrisov, temveč iz svetlobe, ki jo pusti skozi.

Leto 1884 je na naši polici še bogatejše: platni Ribiške ladje na plaži pri Étrétatu, ki ga hrani Wallraf-Richartz-Museum v Kölnu pod številko WRM 3120, in Čoln na Seni pri Jeufosse, ki je v zasebni zbirki pod Wildensteinovo številko 915, sta iz istega leta. Dve leti pozneje sta nastali še obalni deli Nevihta na obali Belle-Îla, Musée d’Orsay, RF 3163, in Skale pri Port-Goulpharju iz Art Institute of Chicago.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka; tako nastanejo vse naše slike na platnu. Ta umetniška slika je najzahtevnejša v zgornjem delu: nebo in gore morajo ostati redke, lahke poteze na svetli podlagi, sicer izgine zrak, zaradi katerega je Monet zgornji del pustil napol odprtega.

Drugi preizkus so borovci. Biti morajo temni, a ne črni, z debli, ki se zvijajo, in s krošnjami, skozi katere še vedno zasije morje. Reprodukcija slike te vrste je odvisna tudi od poti v ospredju, ki mora ostati topla, rožnato oranžna in razgibana, ne pa enotna ploskev. Oljna slika s tako lahkotnim nebom ne prenese debelega sijajnega laka, zato naša ostane mat. Ročno naslikana kopija ni faksimile: dve platni iste mere se vedno razlikujeta v potezi.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 46 x 38 do 150 x 120 cm. Po velikosti je izvirniku najbližja 80 x 65 cm, 1,6 cm ožja in 2,2 cm nižja, z razmerjem 1,2308 pa nekoliko bolj podolgovata od izvirnika z 1,2143. Po razmerju je najbližja najmanjša mera, 46 x 38 cm pri 1,2105, sledijo 60 x 50, 90 x 75 in 120 x 100 cm pri 1,2000.

Za skoraj velikost izvirnika izberite 80 x 65, za večjo steno 90 x 75 ali 120 x 100, za ozko steno ali nad polico pa 46 x 38 ali 60 x 50. Svetla pot in modri zaliv prineseta v prostor južno svetlobo, zato je to dobra slika za dnevno sobo. Vse mere so navedene pri izdelku v naši galeriji Claude Monet.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želene mere ni na seznamu, izberite dimenzije po meri: pišite nam širino in višino, razmerje izvirnika pa ohranimo. Platno napnemo na lesen podokvir, okvir ni vključen v ceno.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje. Platno pošljemo napeto na podokvir v trdni škatli ali zvito v tulcu, vedno s sledenjem pošiljke. Če pride poškodovano ali se opazno razlikuje od fotografije, ki ste jo potrdili, ga zamenjamo ali vrnemo denar.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Bostonu, v Museum of Fine Arts, pod inventarno številko 25.128.

Iz katerega leta je?

Iz leta 1884. Muzej, Wikidata in napis spodaj desno navajajo isto leto.

Kam gleda slikar s tega mesta?

Po muzeju z vzhodne strani rta čez zaliv proti Primorskim Alpam.

Je La pointe du Cap Martin iz Tournaija isto delo?

Ne. To je drugo platno iz istega leta, 65 x 81 cm, s penami valov ob skalah.

Je to tisk?

Ne. Naše delo je vedno naslikano ročno, z oljem na platnu; tiskov ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

80 x 65 cm za skoraj velikost izvirnika, 46 x 38 cm, če vam je najpomembnejše razmerje.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Po vaši meri ohranimo razmerje izvirnika pri kateri koli širini.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir v trdni škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

O čem je to delo v enem stavku?

O južni svetlobi nad zalivom, ki jo je Monet ujel s temnimi borovci in napol odprtim nebom.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj, saj je v muzejski zbirki, vrednosti pa ne ocenjujemo.

Je primerno za darilo?

Je. Če niste prepričani o meri, je tu darilni bon, s katerim mero izbere obdarjeni.

• Motiv. Temni borovci na rtu, rožnata pot, modri zaliv in gore v pastelnih tonih pod napol odprtim nebom.
• Izvirnik. Olje na platnu, 81,6 x 67,2 cm, 1884; napis spodaj desno »Claude Monet 84«; Museum of Fine Arts, Boston, inv. št. 25.128.
• Naše. Osem mer; 80 x 65 cm je najbližja po velikosti, 46 x 38 cm po razmerju.
• Dobro je vedeti. Po muzeju je Monet velik del neba pustil prostega in ga le nakazal.