Claude Monet – Lokvanjevi ribnik

Lokvanjevi ribnik je Monetovo platno iz leta 1919: dvakrat širše kot visoko, brez neba in brez brega, samo vodna gladina z lokvanjevimi listi in cvetovi. Izvirnik meri 201 x 100,4 cm, je olje na platnu in je spodaj desno podpisan in datiran »Claude Monet 1919«. Katalog slikarjevih del ga vodi pod številko 1890 in ga postavlja v zasebno zbirko, ne v muzej. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v meri 201 x 100 cm, kar je tako rekoč mera izvirnika, ali po vaši meri; pred odpremo dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Lokvanjevi ribnik – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Platno je izrazito ležeče, dvakrat daljše kot visoko, in na njem ni ne neba, ne brega, ne obzorja. Vidi se izključno vodna gladina, gledana od zgoraj navzdol. Osnovna barva je olivno zelena, ki se ponekod prevesi v rumeno zeleno, spodaj po sredini pa se odpre širok modro vijoličen pas globlje vode. Lokvanjevi listi ležijo v ohlapnih vodoravnih otokih. Zgoraj levo je gost otok s škrlatnimi in rdečimi cvetovi, spodaj levo velika skupina širokih rumeno zelenih listov z nekaj rožnatimi cvetovi, ob desnem robu pa se listi zložijo v dva ali tri pasove, med katerimi zasije posamezen rožnat cvet. Zgoraj po sredini in nekoliko v desno se od zgornjega roba navzdol spušča temnejši navpični odsev obrežnega drevja — edina navpičnica v vsem prizoru. Med otoki ostane odprta voda, naslikana v dolgih, tankih vodoravnih potezah. Spodaj desno je platno podpisano z rumeno barvo.

Kje in kdaj je prizor nastal?

V Givernyju, v slikarjevem lastnem vodnem vrtu, leta 1919. Letnica ni ugibana: platno je spodaj desno podpisano in datirano, katalog slikarjevih del pa podpis navaja natanko tako, kot je na platnu — »Claude Monet 1919«. To je pozno delo. Monet je bil takrat star devetinsedemdeset let in je delal na velikih formatih, ki so nazadnje pripeljali do stenskih dekoracij. Prav zato na tem platnu ni več niti mostu niti brega: motiv se je skrčil na to, kar je slikar videl, kadar je pogledal naravnost navzdol v vodo. Impresionistična slika takega motiva je nastala ob ribniku samem, ne v ateljeju po skici; svetloba na gladini se spreminja prehitro, da bi jo bilo mogoče priklicati iz spomina.

Zakaj je to platno pomembno?

Zaradi formata. Razmerje dva proti ena ni bilo samoumevno — to je mera, ki jo je Monet uporabil za skupino platen, iz katere so se razvile velike stenske dekoracije. Katalog ob tem delu izrecno pripiše, da se od te slike naprej značilnosti prejšnjega platna ponovijo na formatu en meter krat dva metra. Naše platno je torej eno prvih v tej vrsti in stoji na prehodu med sliko na steni in sliko, ki steno postane. Umetniška slika s takim razmerjem zahteva drugačno gledanje: celote ni mogoče zajeti naenkrat, zato oko potuje po platnu in se ustavlja pri cvetovih.

Kaj prizor pomeni?

Prizor je zgrajen na dveh nasprotujočih si smereh. Listi so razporejeni vodoravno in vlečejo pogled po širini; en sam navpični odsev drevja to gibanje prekine in gladino razdeli na dvoje. Ker ni ne neba ne obzorja, gledalec izgubi običajna oporišča — ne ve, kako daleč je voda in kako globoka je. Odsev je edino, kar pove, da nad gladino sploh kaj obstaja, in prav zato deluje močneje, kot bi pričakovali od tako mehke poteze. Oljna slika s takim ravnovesjem ni prazna, čeprav na njej dobesedno ni ničesar razen vode.

Pot dela, kakor jo beleži katalog

Zapis o lastnikih povzemamo tako, kot je zapisan, brez dopolnjevanja. Platno je novembra 1919, torej še isto leto, kot je nastalo, od Moneta odkupila galerija Bernheim-Jeune. Januarja 1921 sta ga imela Bernheim-Jeune in Durand-Ruel skupaj, leta 1922 Durand-Ruel sam. Nato ga katalog vodi pri Jeanu d’Alayerju v Parizu, pri Samu Salzu v New Yorku in okoli leta 1968 pri zakoncih Norton Simon v Los Angelesu. Njuna zbirka je bila 5. maja 1971 razprodana pri Parke Bernetu v New Yorku, kjer je bilo delo prodano pod številko 41; od tam ga katalog vodi le še kot zasebno zbirko. Kdo ga ima danes, ni javno zapisano, zato tega tudi ne trdimo. Razstavljeno je bilo trikrat: pri Bernheim-Jeunu v Parizu leta 1921, na razstavi Art and Science in Gardens v Carnegie Institute v Pittsburghu leta 1922 in pri Durand-Ruelu v New Yorku leta 1924. Celoten zvezek kataloga je javno dostopen v digitalizirani obliki, na strani, kjer stoji ta zapis.

Ta motiv med lokvanjevimi platni in pri nas

Isti ribnik v drugih izsekih in formatih pri nas obstaja v več izvedbah. V kvadratnem formatu so Lokvanjeve rože, v ležečem z odsevi oblakov Lokvanjeve rože I. Kadar je v prizoru še arhitektura, nastane Ribnik z lokvanjami (Japonski most), še širši in še bolj razgrajen izsek iste teme pa so Lokvanjeve rože – Zeleni odsevi. Ker naš izvirnik ni v muzeju, je vredno vedeti, da je mogoče platno iz istega leta videti v živo: Metropolitanski muzej v New Yorku hrani Lokvanje iz leta 1919, olje na platnu v meri 101 x 200 cm, ki je razstavljeno v dvorani 822. Isto leto, isto razmerje stranic in en sam centimeter razlike.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

To je slika na platnu, ki nastane s čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom. Vrstni red je pri tem motivu bistven. Slikar začne z osnovno gladino — olivno zeleno in modro vijolično podlago, ki gre čez celotno širino v dolgih vodoravnih potezah. Šele ko je ta suha, pride navpični odsev drevja, ki mora ostati mehak in nikoli oster; takoj ko dobi rob, se spremeni v predmet in prizor izgubi globino. Lokvanjevi listi so zadnji in so naneseni najbolj na debelo, v ploščatih dotikih, ki nad platnom mečejo drobno senco. Cvetovi so čisto na koncu in jih je malo: če jih je preveč, platno postane okrasno. Ker gre za ročno delo, se vsak izvod nekoliko razlikuje in je vsaka ročno naslikana kopija svoja.

Katera mera za katero steno?

Format je panoramski in zahteva dolgo, nepretrgano steno — nad zofo, nad posteljo ali nad nizko komodo. Ker je slika nizka, deluje bolje nekoliko nižje obešena, v višini sedečega pogleda. Meri 80 x 40 cm in 90 x 45 cm sta primerni nad ožjo posteljo ali kot vodoravni poudarek v hodniku. 100 x 50 cm in 120 x 60 cm sta običajni nad dvosedom, 140 x 70 cm in 160 x 80 cm nad trosedom. 180 x 90 cm potrebuje že prazno steno. 201 x 100 cm je tako rekoč mera izvirnika in je v redni ponudbi, kar pri delu te širine ni pogosto. Ker je barvna lestvica topla in zemeljska, taka stenska slika pomiri prostor in dobro sodi k lesu.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če vam nobena od naštetih mer ne ustreza, delo naslikamo v meri, ki jo določite sami — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Reprodukcija slike po meri je pri nas običajna. Priporočamo, da ohranite razmerje stranic: če se platno zoži proti kvadratu, se otoki listov stlačijo in dolgo potovanje pogleda po širini izgine. Platno je napeto na lesen podokvir in robovi so poslikani, zato tudi brez okvirja ni videti nedokončano. Za izbiro okvirja je na voljo 3D aplikacija — namenjena je izključno izbiri okvirja in dela v vašem prostoru ne prikazuje. Ogled dela na vaši steni je ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Delo nastane po naročilu v našem ateljeju, zato je rok izdelave 15 do 45 dni, pri večjih merah bliže zgornji meji. Odpošljemo ga napetega na podokvir, zavitega v zaščitno folijo in v trdni embalaži, uokvirjenega, če ste okvir izbrali. Pred odpremo dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev: če na njej kaj ne ustreza, popravimo, dokler je delo še pri nas. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikarju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

Ni v muzeju. Katalog slikarjevih del ga vodi v zasebni zbirki; nazadnje je bil javno zabeležen leta 1971 na razprodaji zbirke Norton Simon pri Parke Bernetu v New Yorku.

Zakaj na platnu ni ne neba ne brega?

Ker slikar gleda naravnost navzdol v vodo. V poznih letih je Monet motiv skrčil na samo gladino; vse, kar je nad njo, je na platnu prisotno le kot odsev.

Kaj je tista temna navpičnica po sredini?

Odsev obrežnega drevja na gladini. Je edina navpična oblika v prizoru in edino, kar pove, da nad vodo sploh kaj raste.

Je »The Water-Lily Pond« isto delo?

Je. Tako se to platno imenuje v angleškem delu kataloga, v nemškem pa Der Seerosenteich, v francoskem Le Bassin aux nymphéas. Eno platno, tri imena.

Zakaj sta v tabeli dve meri?

Ker sta obe zapisani. Katalog navaja format 100 x 200 cm, izmerjeno platno pa meri 100,4 x 201 cm. Razlika je razlika med okroglim formatom in dejansko izmero, ne med dvema slikama.

Je to tisk?

Ni. Vsako platno naslikamo z oljnimi barvami po naročilu; poteze čopiča se vidijo in otipajo, listi pa stojijo nad tkanjem platna.

Katero mero naj izberem?

Če imate dovolj stene, 201 x 100 cm, ker je to tako rekoč mera izvirnika. Za običajno dnevno sobo sta najbolj uporabni 140 x 70 cm in 160 x 80 cm.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Lahko. Pošljite želeno širino in višino, mi pa povemo ceno in rok, preden karkoli začnemo.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir, zavito v zaščitno folijo in v trdni embalaži, na vaš naslov. Če ste naročili okvir, delo uokvirimo pri nas.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredino platna 145 do 150 cm od tal, nad zofo pa 20 do 30 cm nad naslonjalom. Pri tem motivu je bolje nekoliko nižje kot previsoko.

Je delo primerno za darilo?

Je, zlasti za nekoga, ki ima rad vodo in mirne barve. Če niste prepričani o meri, je na voljo darilni bon — obdarjenec motiv in mero izbere sam.

• Motiv. Sama vodna gladina brez neba in brega, lokvanjevi listi v pasovih in en sam navpičen odsev drevja po sredini.
• Izvirnik. Olje na platnu, 201 x 100,4 cm, 1919, podpisano in datirano spodaj desno, zasebna zbirka, katalog št. 1890.
• Naše. Ročno naslikano olje na platnu v meri 201 x 100 cm, tako rekoč ena proti ena z izvirnikom, ali delo po vaši meri.
• Vredno vedeti. Katalog pravi, da se od tega platna naprej motiv ponovi na formatu en meter krat dva metra — mera, iz katere so nastale velike stenske dekoracije.