Claude Monet – Most pri Argenteuilu

Most pri Argenteuilu je ročno naslikana reprodukcija Monetovega prizora s Sene iz leta 1874: kamnit cestni most se čez reko razpne na desni, ob bližnjem koncu stoji rožnata mitninska hišica, v ospredju levo pa mirujeta dve privezani jadrnici z golimi jambori. Izvirnik meri 80 x 60,3 cm, je olje na platnu in ga pod inventarno številko RF 1937 41 hrani Musée d’Orsay v Parizu. Slikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Most pri Argenteuilu – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Na platnu ni portretiranca. Prizor je kraj: odsek Sene pri Argenteuilu, kjer je Monet v sedemdesetih letih 19. stoletja živel in slikal. Glavni lik je cestni most in voda pod njim. Edina človeška navzočnost je drobna postava na nasprotnem bregu, naslikana z nekaj potezami in brez obraza; muzejski zapis nikogar ne imenuje, zato tudi mi ne. Delo je o svetlobi na vodi in o kamniti konstrukciji, ki se izgublja proti desnemu robu.

Kaj je na platnu?

Platno je ležeče. Desno se čez reko razpenja kamnit cestni most: masivni štirikotni stebri stojijo v vodi, med njimi so nizki loki, po vrhu pa teče svetla ograja, ki se v perspektivi zoži proti desnemu robu. Ob bližnjem koncu stoji kvadratna mitninska hišica z rožnato-kremasto fasado in temno štirikapno streho. V ospredju levo sta privezani dve jadrnici: bližnja ima bel trup, druga temnejšo vodno črto, oba jambora sta gola in nenavadno visoka, med njimi pa se poševno spuščajo vrvi. Za njima se vleče nasprotni breg z gostim zeleno-sivim drevoredom, iz katerega se dvigne svetla dvonadstropna hiša z rjavo-rdečo streho.

Spodnjo polovico platna zavzema voda v kratkih vodoravnih črticah modre, zelene, oker in bele barve; pod stebri in jambori se iste poteze obrnejo navpično in se raztegnejo v dolge odseve skoraj do spodnjega roba. Zgoraj je bledo modro nebo s kopastimi oblaki. Spodaj desno je platno podpisano in datirano; podpis se konča s številkama 74, naslikanima z isto tanko čopičevo konico kot ime. Ta oljna slika je iz obdobja, ko je Monet že opustil gladko dodelavo, a je pri arhitekturi še ohranil trdno risbo: most je izmerjen, voda pa ne.

Zakaj je ta slika pomembna?

Argenteuil je bil za impresionizem to, kar je za druge sloge akademija. Monet je ob tej reki živel in slikal do leta 1878; prav tu se je izoblikoval način slikanja na prostem, ki mu rečemo en plein air. To platno kaže ta način v čisti obliki: motiv je vsakdanji in sodoben, ves slikarjev trud pa je vložen v tisto, kar se spreminja – v svetlobo na vodni gladini.

Pomembna je tudi zaradi tega, česar ne počne. Most ni naslikan kot spomenik in ni na sredini; potisnjen je v desno tretjino in odrezan z robom platna, tako kot bi ga videl človek, ki se ni potrudil poiskati lepšega stojišča. Prav ta navidezna naključnost izreza je bila leta 1874 nova: impresionistična slika je gledalcu prvič ponudila prizor, ki ni bil urejen zanj.

Kaj slika pomeni?

Prizor je zgrajen iz dveh nasprotnih smeri. Vodoravnice – ograja mostu, gladina, breg – tečejo od leve proti desni; navpičnice – jambori, stebri in odsevi – jih sekajo. To križanje drži prizor skupaj, čeprav se v njem nič ne dogaja: jadrnici sta privezani, jadra spravljena. Napetost ne prihaja iz dogodka, ampak iz mreže smeri.

Druga plast je v snovi. Kamen je trden in ga Monet naslika enkrat; voda ni nikoli ista in jo naslika stokrat. Odsev pod stebrom ni senca kamna, ampak lasten predmet iz istih kratkih potez kot valovi, le drugače obrnjenih. Kdor se približa, vidi, da je spodnja polovica platna abstraktna: brez mostu nad njo bi bila polje barvnih črtic. Reprodukcija slike, ki jo naslikamo, mora to razliko med izmerjenim in razpuščenim ohraniti, sicer se prizor sesede v okrasje.

Kako je platno prišlo v Musée d’Orsay?

Muzejski zapis je kratek in nedvoumen: platno je v francosko javno zbirko prišlo kot volilo Antonina Personnaza leta 1937 (»Legs Antonin Personnaz, 1937«). Personnaz je bil zbiratelj impresionistov; ob njegovi smrti je zbirka prešla v državno last in delo je dobilo številko RF 1937 41, ki jo nosi še danes. Več muzej na tem mestu ne navaja, zato tudi mi ne dodajamo ne prejšnjih lastnikov ne cen.

Dve platni iz istega leta: katero imamo?

Monet je leta 1874 naslikal dve platni s cestnim mostom pri Argenteuilu in ločiti ju je težje, kot se zdi. Naše je pariško (RF 1937 41), v katalogu Wildenstein pod številko 311. Drugo hrani National Gallery of Art v Washingtonu pod številko 1983.1.24 in v katalogu pod 312. Obe merita približno 60 x 80 cm, obe sta olje na platnu iz leta 1874, obe sta podpisani z »Claude Monet 74«, katalogni številki pa sta zaporedni.

Razlikuje ju kompozicija. Na našem platnu sta v ospredju dve privezani jadrnici z visokimi golimi jambori, most se odpira desno, ob njem stoji rožnata mitninska hišica. Na washingtonskem je v sredini temna barka pod dvema jamboroma, levo belo jadro, neba precej več, voda pa izrazito modra. Kdor primerja le podatke, obeh platen ne more ločiti; kdor pogleda sliki, ju ne more zamenjati. Zato smo identiteto potrdili s pogledom na sliko in ne le z branjem zapisa.

Tretjega mostu ni: Železniški most pri Argenteuilu je drug objekt v istem kraju, z železno konstrukcijo in vlakom. Vodo brez mostu ponujata Bazen v Argenteuilu in Sprehajališče pri Argenteuilu, dolvodni odsek iste reke pa Sena pri Bougivalu. Vsa ta dela zbira Monetova zbirka, o slikarjevih letih ob Seni pa pišemo na blogu o Claudu Monetu.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

To platno stoji ali pade na razmerju med trdim in razpuščenim. Najprej nastane arhitektura: stebri, loki in ograja se postavijo z ravnim robom in dovolj hladno podlago, da kamen ostane kamen. Šele nato pride voda, in ta se gradi obratno – v kratkih vodoravnih dotikih, brez mešanja na platnu, da modra, zelena in oker ostanejo ločene in se zlijejo šele v očesu gledalca. Odsevi se slikajo nazadnje, z istim čopičem kot valovi, le da se poteza obrne in podaljša.

Jambora sta zadnja in najbolj tvegana poteza: dve dolgi, skoraj ravni črti, potegnjeni v enem zamahu, sicer se vidi, kje je slikar odstavil roko. Če ju nanesemo prezgodaj, ju voda zamaže. Slika na platnu s tem motivom zato nastaja v določenem vrstnem redu in pri večjih merah traja dlje. Ročno naslikana kopija tu nima kam skriti napake, saj ni ne portretov ne drobnih figur, ki bi oko odvrnile od poteze. Studijskih fotografij tega motiva nimamo; posneli jih bomo, ko bo delo naslednjič naslikano.

Katera mera za katero steno?

Kratek odgovor: 80 x 60 cm je izvirniku najbližja mera — v širini enaka, v višini za 3 mm nižja; 90 x 70 cm nad komodo, 120 x 90 cm nad zofo, 150 x 110 cm za veliko odprto steno. Ker izvirnik meri 80 x 60,3 cm, je naša mera 80 x 60 cm njegovemu razmerju tako blizu, kot je mogoče. Slika s tem motivom prenese tudi precej večje mere: več prostora pomeni več vidnih potez na vodi.

Najmanjši meri 40 x 30 cm in 50 x 40 cm sta za hodnik ali ozko steno; pri njiju se drobne poteze na vodi zlijejo, most pa ostane bralen. Meri 60 x 40 cm in 70 x 50 cm dobro delujeta v pisarni ali spalnici. Kot slika za dnevno sobo se najbolje obnese 120 x 90 cm, saj se odsevi razprejo v polno višino. Motiv je vodoraven in potrebuje širino: umetniška slika te vrste ne prenese tesnega prostora.

Kako visoko obesiti sliko: sredino platna približno 150 cm nad tlemi. Ker se odsevi spuščajo proti spodnjemu robu, prizor pri previsoki obesitvi izgubi vodo, ta pa je polovica dela.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če vaša stena zahteva razmerje, ki ga na seznamu ni, je mogoča tudi slika po meri – motiv se pri tem ne razteguje, ampak se izrez premisli, da most in jadrnici ohranita svoje mesto. Platno je napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje; robovi so poslikani, tako da delo lahko visi tudi brez okvira. Za okvir uporabljamo aplikacijo, kjer motiv vidite v izbranem profilu. Izbira okvira in ločena storitev vizualizacije na vaši steni sta dve različni stvari.

Dostava in jamstvo

Delo slikamo po naročilu, zato ni na zalogi. Ko je platno dokončano in suho, ga fotografiramo in fotografijo pošljemo v potrditev; šele nato gre v odpremo. Pošiljamo v Slovenijo in druge države Evropske unije, v togi embalaži, s platnom, napetim na podokvir. Če ob prevzemu kaj ni v redu, delo popravimo ali naslikamo znova.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Musée d’Orsay v Parizu, pod številko RF 1937 41. Muzej ga navaja kot Le Pont d’Argenteuil, z dodatkom Le Pont d’Argenteuil et les barques.

Ali je na platnu kdo od ljudi?

Skoraj nihče. Na nasprotnem bregu je ena sama drobna postava, naslikana z nekaj potezami in brez obraza. Muzejski zapis nikogar ne imenuje.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je nov kamnit most čez Seno lahko motiv, vreden platna, in da je voda pod njim zanimivejša od njega.

Iz katerega leta je slika?

Iz leta 1874. Monet je takrat živel v Argenteuilu in cestni most čez Seno tisto leto naslikal večkrat.

• Motiv. Kamnit cestni most čez Seno pri Argenteuilu, rožnata mitninska hišica in dve privezani jadrnici z visokimi golimi jambori.
• Izvirnik. Olje na platnu, 80 x 60,3 cm, 1874, Musée d’Orsay, inv. RF 1937 41, Wildenstein 311, volilo Antonina Personnaza 1937.
• Naše. Osem mer ali po meri, od 40 x 30 do 150 x 110 cm; 80 x 60 cm je v širini enako izvirniku in za 3 mm nižje.
• Vredno vedeti. Monet je istega leta naslikal še eno platno z istim mostom, danes v Washingtonu; podatki obeh se skoraj ujemajo, prizora pa ne.