Edgar Degas – Glasbeniki v orkestru

Glasbeniki v orkestru prikazuje tri glasbenike od zadaj, tako blizu, da jim glave segajo do roba platna. Levi je viden skoraj v profilu, z brado in violino pod njo; srednji ima temne lase in ob njem se dviga vrat godala; desni je sivolas, ob njem pa temna odprtina trobila. Nad njimi se odpre oder: levo skupina plesalk v bledo rožnatih krilih, desno pa ena sama, večja in bližja, z razprtimi rokami in nasmehom — edini obraz, obrnjen k nam. Izvirnik je naslikan z oljem na platnu in ga hrani Städel Museum v Frankfurtu pod inventarno številko SG 237. Pri nas nastane kot ročno naslikano delo, v merah od 30 x 35 do 100 x 110 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Glasbeniki v orkestru – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Trije glasbeniki v ospredju in sedem plesalk na odru; nihče ni imenovan. Glasbenike vidimo od zadaj in tako blizu, da jim glave in ramena zavzamejo spodnji dve tretjini platna. Levi je obrnjen skoraj v profil: temni lasje, brada, roka pod brado in violina. Srednji ima gosto črno pričesko, ob njej pa se dviga rjav vrat godala. Desni je sivolas, ob njem pa se odpre temno grlo trobila. Na odru je levo skupina plesalk v rožnatem, desno pa ena sama, večja in bližja, z razprtimi rokami.

Kaj je na platnu?

Prizor je pokončen in razdeljen na dvoje. Spodnja dobra polovica je skoraj črna: fraki, temne pričeske, beli ovratniki kot ozke svetle črte. Zgornja tretjina je nenadoma svetla in barvna: bledo rožnata krila, rožnato cvetje v laseh, za njimi naslikane kulise z zelenim listjem. Med obojim teče temna vodoravna črta odrskega roba. Spodaj desno je slikarjev podpis v zlati barvi. Barv je malo, a razmerje je ostro: temna masa spodaj in svetlo, cvetoče zgoraj.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker je edini obraz, ki nas pogleda, plesalkin. Vsi trije glasbeniki so obrnjeni stran; ne vidimo jim oči, in eden je odrezan s spodnjim robom. Plesalka desno pa stoji obrnjena naravnost k nam, z razprtimi rokami in nasmehom. Prizor torej ne pokaže, kaj vidi občinstvo, ampak kaj vidi orkester — in orkester vidi njen obraz. Drugo je datacija: muzej navaja leto 1872 in v oklepaju 1874–1876, kar pomeni, da delo ni nastalo v enem zamahu.

Kaj prizor pomeni?

Razdaljo med tistimi, ki delajo, in tisto, ki nastopa. Impresionizem je pri Degasu vedno pomenil izsek, ujet tako, kot ga vidi oko z določenega mesta, in tu je mesto orkestrska jama. Impresionistična slika te vrste je zato prizor poklica in ne predstave. Kot umetniška slika je nenavadno močna prav zaradi kontrasta; potrebuje mirno steno, da spodnja tema ne postane luknja. Med stenske slike za glasbeni prostor sodi izvrstno.

Motiv med Degasovimi deli

Pariška Opera je pri Degasu cela družina del. Orkester v operi pokaže isto jamo z drugačne razdalje in z obrazi glasbenikov, Balet iz opere Robert le Diable gleda oder iz dvorane, Joseph-Henri Altès pa je portret enega samega flavtista tega orkestra. Delo hrani Städel Museum v Frankfurtu, popisano pa je v Degasovem katalogu raisonné pod številko MS 376.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom, in tehnika izvirnika je tu ista kot naša: olje na platnu. Vsako naše platno nastane plast za plastjo, pri tem motivu pa je najtežji prehod med spodnjo temo in zgornjo svetlobo. Temna masa se mora brati kot trije ločeni ljudje in ne kot ena ploskev: pomagajo beli ovratniki, rjav les godala in razlika med črnimi in temno rjavimi lasmi. Zgornji del slikamo tanko in hitro, ker morajo krila ostati zračna. Plesalkin obraz naredimo zadnji, ker je edina točka, ki gleda nazaj. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dva izvoda nista nikoli povsem enaka, ker roka istega poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših končanih platen, zato jih tu ne prikazujemo in ne opisujemo. Fotografijo svojega platna prejmete pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 60 x 70 cm. Izvirnik meri 63,6 x 49 cm; naša mera 50 x 55 cm mu je najbližja po velikosti, po razmerju pa sta najbližji 30 x 35 in 60 x 70 cm, saj so naše mere občutno širše od izvirnika. Meri 30 x 35 in 43 x 47 cm sta za ozek prostor, kjer pa se plesalke zgoraj že težko razločijo. Meri 50 x 55 in 60 x 70 cm sta najpogostejša izbira nad komodo ali ob klavirju. Meri 70 x 80 in 80 x 90 cm sta za večjo steno, kjer temna polovica dobi svoj prostor. Mera 90 x 100 cm je za vhodni prostor, pri 100 x 110 cm pa smo pri merah, kjer velike slike zares zadihajo in so glave glasbenikov v naravni velikosti. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom; pri pokončnem formatu se napaka navadno zgodi v višini. Nobena mera ni na zalogi kot končan izdelek: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam kos. Kot slika za dnevno sobo potrebuje dovolj svetlobe.

Mera po naročilu, slepi okvir in okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da ostane pas plesalk zgoraj enako širok kot pri Degasu in da se glave glasbenikov spodaj ne odrežejo drugače; to je naša slika po naročilu. Vsak izvod dobite napet na lesen slepi okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse profile letev, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, je to naša ločena storitev postavitve v prostor.

Dostava in garancija

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas navadno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Vse slike na platnu tega slikarja so v galeriji Edgar Degas, življenje slikarja pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Kaj se na prizoru dogaja?

Predstava. Spodaj igra orkester, zgoraj na odru stojijo plesalke; ena od njih je obrnjena k nam z razprtimi rokami.

Zakaj vidimo glasbenike od zadaj?

Ker je Degas prizor postavil za njihove hrbte. Z njihovega mesta se oder vidi nad njihovimi glavami.

Kdo je edini, ki nas gleda?

Plesalka desno. Je edini obraz na platnu, obrnjen naravnost k nam.

Kateri instrumenti so vidni?

Violina pri levem glasbeniku, vrat godala ob srednjem in temno grlo trobila ob desnem.

Kje se izvirnik nahaja?

V Städel Museum v Frankfurtu na Majni, pod inventarno številko SG 237.

Kako velik je izvirnik?

63,6 x 49 cm. Naša mera 50 x 55 cm mu je po velikosti najbližja.

Zakaj sta pri letnici dve navedbi?

Ker ju tako navaja muzej: 1872 in v oklepaju 1874–1876. Kjer je zapis podan tako, ga tudi mi prepišemo tako in ga ne poenostavimo.

Ali so vaše mere v razmerju izvirnika?

Ne — naše so občutno širše. Po razmerju sta najbližji 30 x 35 in 60 x 70 cm; če želite razmerje izvirnika, ga naslikamo po vaši meri.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko z oljnimi barvami; potezam čopiča se vidi in čuti sled.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Da, posebej za glasbenika ali za koga, ki hodi v opero. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti njemu, obstaja naš darilni bon.

• Prizor: trije glasbeniki od zadaj v spodnjih dveh tretjinah, nad njimi osvetljen oder s plesalkami v rožnatem
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika, 63,6 x 49 cm, Städel Museum v Frankfurtu (SG 237)
• Naše: ročno naslikano z oljem, osem mer od 30 x 35 do 100 x 110 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: edini obraz, ki nas na tem platnu pogleda, je plesalkin — glasbeniki so vsi obrnjeni stran