Edgar Degas – Gospa Jeantaud pred ogledalom

Gospa Jeantaud pred ogledalom postavi isti obraz dvakrat na eno platno. Desno stoji ženska v profilu, obrnjena v levo: nosi temno pelerino s krznenim robom in svetel klobuk z belimi peresi, ob vratu ima bel cvet, v ušesu uhan. Obraz je miren in obrnjen stran od nas. Levo visi veliko ogledalo in v njem se isti obraz vrne od spredaj, a temnejši in bolj zasenčen; odsev ne polepša ničesar, videti je starejši in bolj utrujen od postave nekaj centimetrov desno. Med obema teče temen navpičen rob okvirja, ki platno razdeli na dvoje, desno pa se v sivo steno vrine modro bela ploskev tkanine. Izvirnik meri 85,5 x 76 cm, nastal je okoli 1875, hrani pa ga Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1970 38. Pri nas nastane ročno, v osmih merah od 50 x 40 do 150 x 120 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo končanega dela v potrditev.

Gospa Jeantaud pred ogledalom – Edgar Degas

Kdo je na sliki?

Muzejski zapis jo poimenuje samo v naslovu: gospa Jeantaud. Poklica, letnice rojstva ali družinskih vezi zapis ne navaja, zato jih ne navajamo niti mi. Kar se vidi, je tole. Desno stoji ženska v profilu, obrnjena v levo. Nosi temno pelerino s krznenim robom, ki ji zapre ramena in vrat, ter svetel klobuk z belimi peresi, posajen visoko na spetih laseh. Ob vratu ima bel cvet, v ušesu pa se ji sveti majhen uhan. Roke so skrite pod pelerino. Obraz je miren, ustnice sklenjene, pogled usmerjen naprej mimo roba platna; ne gleda ne nas ne ogledala. Prav ta mirnost naredi drugo polovico slike tako nenavadno.

Kaj je na platnu?

Dva obraza iste ženske, ločena s temnim navpičnim robom. Levo visi veliko ogledalo v temnem okvirju, in v njem se isti obraz vrne od spredaj, ne v profilu. Odsev je temnejši, bolj zasenčen in slikan bolj na hitro; videti je starejši in bolj utrujen od postave nekaj centimetrov desno. Rob ogledalnega okvirja teče čez platno navpično in ga razdeli skoraj na pol, tako da sta obe polovici prizora hkrati povezani in ločeni. Stena je siva in gladka, brez okrasja. Desno se vanjo vrine modro bela ploskev tkanine, edina svetla in hladna barva v prizoru. Barva je drugod nanesena tanko; krzno na pelerini je narejeno z nekaj potezami, peresa na klobuku pa z belimi dotiki, ki niso izrisani do konca.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker odsev ni okras, ampak trditev. V slikarstvu tistega časa ogledalo navadno pokaže isto osebo z druge strani ali dopolni prizor; tu pokaže nekaj, kar postava sama skriva. Ženska je obrnjena stran in nedostopna, njen odsev pa nas gleda naravnost in je videti starejši. Slikar torej postavi vljudno različico in neprijazno različico iste osebe drug ob drugo in ne pove, katera je resnična. Drugi razlog je razdelitev platna: temen navpični rob je skoraj v sredini, kar je v portretu redko in nam ne pusti izbrati enega samega središča. Tretji je zadržanost. Nič v prizoru ni pretirano; ves učinek je v razliki med dvema obrazoma, ki sta na isti sliki.

Kaj prizor pomeni?

Da človek ni ena sama podoba. Impresionizem pri Degasu ne pomeni svetlobnih učinkov, ampak natančno opazovanje ljudi, in tu je opazovanje neprizanesljivo. Kot umetniška slika je nenavadno tiha in hkrati nelagodna: barve so temne in sive, dogajanje pa je psihološko in ne pripovedno. Ker je pretežno rjava, siva in črna z eno hladno modro ploskvijo, je resna slika za dnevno sobo, spalnico ali predsobo in deluje najbolje tam, kjer je svetloba mehka. Med stenske slike sodi v tisti del, ki ga izberete, ker vas nekaj v njem vznemirja. Kdor išče slike na platnu s portretom, tu dobi dva obraza za ceno enega, in nista prijazna drug do drugega.

Motiv med Degasovimi deli

Degas je portretiral ljudi iz svojega kroga in se k istim družinam vračal. Orsay hrani tudi njegov skupinski portret Jeantaud, Linet in Laîné iz leta 1871, v katalogu Schulman pod MS 859 in v Orsayju pod RF 2825; po katalogu ga je Charles Jeantaud kupil neposredno pri slikarju in je bil njegov do leta 1906, nato pa do 1929 v lasti gospe Charles Jeantaud. Zapis o našem platnu razmerja med osebama ne pojasnjuje in tega ne dodajamo. Med Degasovimi deli pri nas so temu platnu najbližji Ženska ob vazi s cvetjem, kjer je ženska prav tako potisnjena ob rob svojega portreta, Mlada ženska z ibisom, spet portret v profilu, in Okrevajoča, portret ženske v mirnem, zaprtem prostoru. Naše platno hrani Musée d’Orsay pod inventarno številko RF 1970 38.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljno barvo, po isti tehniki kot izvirnik, torej kot olje na platnu. Najtežji del je razmerje med obrazoma. Odsev mora biti temnejši in mehkejši od profila, a ne zabrisan; če ga naslikaš premalo izrazito, slika izgubi svojo vsebino, če preveč, postane druga oseba. Zato ga gradimo z manj kontrasta in z bolj sivimi mesnimi toni, obrise pa puščamo neostre. Drugi težavni del je črnina pelerine, ki mora biti gosta in vendar pokazati krzno na robu; delamo jo iz rjave, modre in zelene, nikoli iz same črne. Tretji so peresa na klobuku: nekaj belih potez, ki morajo ostati poteze in ne postati perje. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dve nista nikoli povsem enaki; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Fotografij naših dokončanih platen za ta motiv še nimamo, ker ga do zdaj nismo slikali, zato jih tu ne kažemo in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 70 x 60 cm. Izvirnik meri 85,5 x 76 cm, kar je po velikosti najbližje naši meri 90 x 75 cm – ta je po višini v enem centimetru izvirnika in nekaj centimetrov širša. Po razmerju je najbližja 80 x 70 cm: 1,143 proti izvirnikovim 1,125. 50 x 40 in 61 x 51 cm sta majhni; pri njiju se odsev v ogledalu bere težje, ker živi od majhnih razlik v senci. 70 x 60 in 80 x 70 cm sta pravi izbiri nad komodo, pisalno mizo ali v predsobi. 90 x 75 in 100 x 80 cm dasta prizoru prostor, ki ga potrebuje, in pri njiju oba obraza delujeta enakovredno. 120 x 100 in 150 x 120 cm zahtevata širši zid in nekaj razdalje; pri teh merah so velike slike te vrste dovolj velike, da je razlika med obrazoma vidna že z drugega konca sobe. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom. Nobena ni na zalogi: vsak primerek nastane po naročilu.

Mera po naročilu, okvir in nosilni okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza ali če hočete natanko razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo širino, da ogledalo levo ostane celo in da rob njegovega okvirja pade približno na sredino; to je naše delo po naročilu. Vsak primerek odpošljemo napet na lesen nosilni okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo – zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – in služi izbiri okvirja in ničemur drugemu. Kako delo deluje na vašem zidu, pokaže naša posebna storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak primerek nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji; računajte 15-45 dni glede na mero, pri največjih merah pri zgornji meji. Potuje napet in zaščiten za prevoz, uokvirjen ob izbiri okvirja, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša ureditev vračila. Celotno ponudbo najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

Degasovo olje Gospa Jeantaud pred ogledalom, veliko 85,5 x 76 cm. Hrani ga Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1970 38.

Kdo je gospa Jeantaud?

Muzejski zapis jo poimenuje samo tako, brez nadaljnjih podatkov. Isti muzej hrani tudi Degasov skupinski portret Jeantaud, Linet in Laîné iz leta 1871 pod RF 2825; katalog navaja, da ga je Charles Jeantaud kupil pri slikarju samem in da je bil od 1906 do 1929 v lasti gospe Charles Jeantaud. Kako sta osebi povezani, zapis o našem platnu ne pove.

Kdaj je slika nastala?

Muzej navaja: okoli 1875. Približka ne odpravljamo, ker ga zapis ne odpravi.

Kako velik je izvirnik?

85,5 cm širok in 76 cm visok, po muzejskem zapisu. Z okvirjem muzej navaja 114,5 x 103,5 cm. Naša mera 90 x 75 cm mu je po velikosti najbližja, po razmerju pa 80 x 70 cm.

Zakaj je odsev videti drugačen od obraza?

Ker je naslikan drugače: temnejši, bolj zasenčen in bolj na hitro, in kaže obraz od spredaj, medtem ko postava stoji v profilu. To je opazovanje s slike, ne razlaga iz zapisa; muzejski zapis o pomenu odseva ne pove ničesar.

Kako je delo prišlo v Orsay?

Kot volilo s pridržkom užitka. Muzejski zapis navaja: volilo Jeana Edouarda Dubrujeauda v korist njegovega sina Jeana Angladona-Dubrujeauda, 1970.

Je platno podpisano?

Muzejski zapis o podpisu ne pove ničesar, zato tega ne trdimo. Pri drugih delih tega slikarja, kjer je podpis zabeležen, ga navedemo; tu zapisa o njem ni.

Kje ga je mogoče videti?

V Musée d’Orsay v Parizu. Ali je delo v danem trenutku razstavljeno ali v depoju, muzejski zapis ne pove.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da. Osem mer je naša običajna izbira, slikamo pa tudi po vaši meri, tudi natanko v razmerju izvirnika. Povejte, kje bo delo viselo, da izrez prilagodimo.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane z roko v olju na platnu; poteze čopiča so vidne in otipljive, zlasti v krznu in v peresih na klobuku.

Je primerna za darilo?

Da, za nekoga, ki ima rad portrete in temnejše barve, ne pa za prostor, kjer želite lahkotnost. Ker vsak primerek nastane po naročilu, računajte čas izdelave; če izbiro raje prepustite obdarjencu, je tu naš darilni bon.

• Motiv: ženska v profilu desno, njen odsev od spredaj v ogledalu levo, med njima temen rob okvirja
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika na platnu, 85,5 x 76 cm, Musée d’Orsay, Pariz (RF 1970 38)
• Naša izvedba: ročno naslikano v olju, osem mer od 50 x 40 do 150 x 120 cm
• Zanimivost: odsev je videti starejši in bolj utrujen od ženske, ki stoji nekaj centimetrov desno