Edgar Degas – Balet iz opere Robert le Diable

Balet iz opere Robert le Diable prikazuje gledališki prizor, gledan s sedeža v dvorani: spodaj temna vrsta glav in hrbtov moških v črnih suknjičih z belimi ovratniki, med njimi vrat kontrabasa, nad njimi ozka svetla črta odra, na odru pa temna arkada in med njenimi loki bledi beli in modrikasti liki. Skoraj vse platno je temno; svetlo je le tam, kjer je oder. Izvirnik je naslikan z oljem na platnu in ga hrani Metropolitan Museum of Art v New Yorku pod inventarno številko 29.100.552. Pri nas nastane kot ročno naslikano delo, v merah od 30 x 40 do 120 x 160 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Balet iz opere Robert le Diable – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Dve skupini ljudi, med seboj ločeni s črto odra. Spodaj je občinstvo in orkester: kakih deset moških glav, videnih od zadaj in s strani, v temnih suknjičih z belimi ovratniki. Eden na levi je obrnjen skoraj v profil in ima obraz osvetljen; drugi so plešasti, eden nosi klobuk. Med njimi se dviga vrat kontrabasa. Zgoraj so na odru bledi liki v belem in modrikastem, ki se gibljejo med loki; ne vidimo jim obrazov, so komaj več kot svetle poteze. Nihče ni imenovan.

Kaj je na platnu?

Prizor je pokončen in v veliki meri temen. Spodnja polovica je skoraj črna: glave, hrbti, senca dvorane. Sredino prereže ozka svetla črta odrskih luči. Zgornja polovica je oder — temna arkada z visokimi loki, vrsta bledih stebrov in svetlejše obokane odprtine, zgoraj desno pa niz svetlih niš. Med arkado se razlivajo beli in bledo modri liki. Barvna lestvica je skromna: rjava, črna, umazano bela, ena sama hladna modrina. Spodaj desno je delo podpisano.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker to ni prizor baleta, ampak prizor gledanja baleta. Degas je prizor postavil tja, kjer je sam sedel, in ni odstranil ničesar, kar tam moti: glave pred nami zakrivajo spodnji del odra, vrat kontrabasa se dvigne čez prizor, dvorana je temna in oder je daleč. Točno tako je videti predstava s sedeža. Drugo je razmerje svetlobe: ljudje, ki plačajo za pogled, so v temi, plesalke pa so tako oddaljene, da izgubijo obraze. Naslov pove, katera opera se igra, kar Degasa zanima manj kot to, kako jo vidimo.

Kaj prizor pomeni?

Gledališče kot izkušnjo, ne kot dogodek. Impresionizem pri Degasu ni pomenil sonca, ampak izsek, ujet tako, kot ga oko zares vidi, tudi če je pogled zastrt. Impresionistična slika te vrste je zato bližja spominu na večer kot posnetku predstave. Kot umetniška slika je temna in zahteva svetlo steno ali dobro luč; nagrada je globina, ki se pokaže šele, ko oko privadi. Med stenske slike za mirno sobo z glasbo sodi zelo dobro.

Motiv med Degasovimi deli

Opera je bila Degasu ena sama velika tema, gledana z obeh strani rampe. Orkester v operi pokaže isto jamo z glasbeniki od blizu, Glasbeniki v orkestru postavi njihove glave pred plesalke na odru, Baletna vaja na odru pa isti oder pokaže brez občinstva. Kako je Degas videl plesalko z lože, pokaže Zvezda v Art Institute of Chicago, kako je isti oder videl čez glave orkestra, pa Balet v pariški Operi prav tam.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom, in tehnika izvirnika je tu ista kot naša: olje na platnu. Vsako naše platno nastane plast za plastjo, pri tem motivu pa je najtežja tema. Temna polovica ne sme postati enotna črna ploskev: v njej morajo ostati ločene glave, ovratniki in obrisi ramen, sicer prizor izgubi dvorano. To se doseže z več tankimi temnimi nanosi in ne z eno gosto. Odrske like slikamo z redko, hitro potezo, ker morajo ostati nedoločeni — če jim naslikamo obraze, prizor ni več pogled z razdalje. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dva izvoda nista nikoli povsem enaka, ker roka istega poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših končanih platen, zato jih tu ne prikazujemo in ne opisujemo. Fotografijo svojega platna prejmete pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 60 x 80 cm. Izvirnik meri 66 x 54,3 cm; naša mera 50 x 70 cm mu je najbližja po velikosti, po razmerju pa je najbližja 40 x 50 cm, saj so naše mere nekoliko ožje od izvirnika. Meri 30 x 40 in 40 x 50 cm sta za manjši prostor ali hodnik, kjer pa se glave spodaj že zlijejo v eno. Meri 50 x 70 in 60 x 80 cm sta najpogostejša izbira nad komodo ali ob glasbenem kotu. Mera 70 x 90 cm je za dnevni prostor, kjer slika za dnevno sobo potrebuje dovolj svetlobe, da se temna polovica odpre. Meri 80 x 110 in 100 x 130 cm sta za večjo steno, pri 120 x 160 cm pa smo pri merah, kjer velike slike zares zadihajo in so glave občinstva v naravni velikosti. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom; pri pokončnem formatu se napaka navadno zgodi v višini. Nobena mera ni na zalogi kot končan izdelek: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam kos.

Mera po naročilu, slepi okvir in okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da ostane črta odra na isti višini in da vrat kontrabasa ne pade z roba; to je naša slika po naročilu. Vsak izvod dobite napet na lesen slepi okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse profile letev, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, je to naša ločena storitev postavitve v prostor.

Dostava in garancija

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas navadno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Vse slike na platnu tega slikarja so v galeriji Edgar Degas, življenje slikarja pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Kaj se na prizoru dogaja?

Predstava teče. Spodaj gledajo občinstvo in glasbeniki, zgoraj se na odru med loki gibljejo bledi liki.

Zakaj so glave spredaj tako velike?

Ker prizor gledamo z enega od sedežev. Ljudje pred nami zakrivajo spodnji del odra, prav tako kot v resnici.

Kaj je tisti svetli predmet na sredini?

Vrat in glava kontrabasa, ki se dviga iz orkestrske jame in seka prizor po sredini.

Kdo so liki na odru?

Plesalke v beli in bledo modri obleki, gledane z razdalje. Obrazov nimajo — Degas jih je naslikal s hitrimi potezami.

Kje se izvirnik nahaja?

V muzeju Metropolitan Museum of Art v New Yorku, pod inventarno številko 29.100.552.

Kako velik je izvirnik?

66 x 54,3 cm, torej precej majhen. Naša mera 50 x 70 cm mu je po velikosti najbližja.

Ali so vaše mere v razmerju izvirnika?

Ne povsem — naše so nekoliko ožje. Po razmerju je najbližja 40 x 50 cm; če želite razmerje izvirnika, ga naslikamo po vaši meri.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko z oljnimi barvami; potezam čopiča se vidi in čuti sled.

Ali je delo zelo temno?

Je. Spodnja polovica je skoraj črna in se odpre šele ob dovolj svetlobe; na svetli steni ali z usmerjeno lučjo deluje najbolje.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Da, posebej za koga, ki hodi v opero ali gledališče. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti njemu, obstaja naš darilni bon.

• Prizor: temna dvorana z glavami občinstva in vratom kontrabasa spodaj, nad njima osvetljen oder z arkado in bledimi liki
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika, 66 x 54,3 cm, Metropolitan Museum of Art v New Yorku (29.100.552)
• Naše: ročno naslikano z oljem, osem mer od 30 x 40 do 120 x 160 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: to ni prizor baleta, ampak prizor gledanja baleta — tisti, ki plačajo za pogled, sedijo v temi, plesalke pa so tako daleč, da nimajo obrazov