Edgar Degas – Joseph-Henri Altès

Joseph-Henri Altès prikazuje glavo in ramena bradatega moškega, videnega strogo s strani, obrnjenega v levo, pred prazno toplo rjavo podlago. Moški je plešast čez sprednji del temena, temni lasje so počesani nazaj čez ušesa, brada je dolga in temna, pod temnim suknjičem pa se pokaže svetel trikotnik srajčnega ovratnika. Nobenega prostora, nobenega predmeta, nobene glasbile. Izvirnik je naslikan z oljem na platnu in ga hrani Metropolitan Museum of Art v New Yorku pod inventarno številko 29.100.181. Pri nas nastane kot ročno naslikano delo, v merah od 30 x 35 do 100 x 110 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Joseph-Henri Altès – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Joseph-Henri Altès (1826–1895), flavtist orkestra pariške Opere. To je edini portret na tem prizoru in edina oseba: glava in ramena, videni strogo s strani. Moški je plešast čez sprednji del temena, temni lasje so počesani nazaj, brada je dolga in gosta, brki so temni. Uho ujame svetlobo in je za čelom najsvetlejša točka prizora. Pod temnim suknjičem se pokaže bled trikotnik srajčnega ovratnika. Ne gleda proti nam in nas ne vidi.

Kaj je na platnu?

Skoraj nič razen obraza. Podlaga je prazna in topla rjava, brez stene, brez pohištva, brez okna — obraz stoji pred njo kot pred zaveso. Svetloba prihaja z leve in pade na čelo, na nos in na uho; vse drugo se pogrezne v temo. Barv je malo: rjava, okrasta, koža in ena sama bledina ovratnika. Zgoraj levo je slikar podpisan s temno barvo. Prizor je pokončen in zelo majhen — izvirnik je manjši od lista papirja.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker je to portret glasbenika, na katerem ni glasbila. Altès je bil flavtist, in nič na tem prizoru tega ne pove: ni flavte, ni notnega lista, ni pulta, ni koncertne dvorane. Kdo je, vemo samo po imenu. Degas je orkester pariške Opere slikal znova in znova, s pulti, z instrumenti in z glavami glasbenikov, tu pa je enega od njih vzel iz orkestra in ga postavil pred prazno podlago. Drugo je platno samo: muzej beleži, da je bilo naknadno razširjeno s prišitimi trakovi, zato ima delo dve meri — naslikano površino in celoto.

Kaj prizor pomeni?

Poklicno resnost brez poklicnih znakov. Impresionizem se pri Degasu ni nikoli ustavil pri svetlobi na prostem; tu je ves v natančnosti opazovanja enega samega profila. Impresionistična slika te vrste je pravzaprav študija znanca, ne naročilo, in prav zato je obraz tako neposreden. Kot umetniška slika deluje najbolje tam, kjer je gledana od blizu — v delovni sobi, ob knjižni polici, v hodniku, kjer mimo greste na roko razdalje. Stenske slike s temno podlago potrebujejo malo prostora okrog sebe in nič svetlega tik ob sebi.

Motiv med Degasovimi deli

Glasbeniki pariške Opere so pri Degasu cela družina del. Orkester v operi pokaže isti orkester v jami pod odrom, Glasbeniki v orkestru postavi glave glasbenikov v ospredje pred plesalke, Gospodična Dihau za klavirjem pa je portret iz iste glasbene družbe. Hišo, v kateri je Altès igral, pokaže Balet v pariški Operi v Art Institute of Chicago, kako daleč je Degas znal delo pripeljati do ene same barve, pa Česanje las v londonski National Gallery.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom, in tehnika izvirnika je tu ista kot naša: olje na platnu. Vsako naše platno nastane plast za plastjo, pri tem motivu pa je najtežji del ravno tisto, česar je najmanj: prehod med osvetljeno stranjo obraza in temo, v kateri se izgubi brada. Če je prehod pretrd, se profil spremeni v izrezano silhueto. Drugi zahtevni del je uho, ki mora ostati toplo in prosojno, ne rdeče. Podlago slikamo pred obrazom, ker mora biti pod njim in ne za njim. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dva izvoda nista nikoli povsem enaka, ker roka istega poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših končanih platen, zato jih tu ne prikazujemo in ne opisujemo. Fotografijo svojega platna prejmete pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 60 x 70 cm. Izvirnik meri 25,1 x 20 cm in je torej zelo majhen; naša mera 30 x 35 cm mu je najbližja po velikosti, po razmerju pa sta najbližji 30 x 35 in 60 x 70 cm, saj so naše mere nekoliko širše od izvirnika. Meri 30 x 35 in 43 x 47 cm sta za ozek prostor ali za steno ob vratih, kjer se portret gleda od blizu. Meri 50 x 55 in 60 x 70 cm sta najpogostejša izbira nad komodo ali ob knjižni polici. Meri 70 x 80 in 80 x 90 cm sta za večjo steno, kjer glava zdrži pogled z razdalje. Mera 90 x 100 cm je za vhodni prostor, pri 100 x 110 cm pa smo pri merah, kjer velike slike zares zadihajo in je obraz večji od naravnega. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom; pri pokončnem formatu se napaka navadno zgodi v višini. Nobena mera ni na zalogi kot končan izdelek: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam kos.

Mera po naročilu, slepi okvir in okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da ostane med temenom in zgornjim robom enako malo prostora kot pri Degasu; to je naša slika po naročilu. Vsak izvod dobite napet na lesen slepi okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse profile letev, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, je to naša ločena storitev postavitve v prostor.

Dostava in garancija

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas navadno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Vse slike na platnu tega slikarja so v galeriji Edgar Degas, življenje slikarja pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu. Če iščete mirno slika za dnevno sobo temnejšega tona, je ta portret ena od tišjih možnosti v galeriji.

Pogosta vprašanja

Kdo je upodobljeni?

Joseph-Henri Altès, francoski flavtist, ki je igral v orkestru pariške Opere. Živel je med letoma 1826 in 1895.

Zakaj na prizoru ni flavte?

Ker Degas ni naslikal poklica, ampak človeka. Na prizoru ni nobenega predmeta — kdo je, vemo po imenu in ne po znaku.

Zakaj sta navedeni dve velikosti izvirnika?

Ker je bilo platno naknadno razširjeno s prišitimi trakovi. Naslikana površina meri 25,1 x 20 cm, celota s trakovi pa 27 x 21,6 cm; muzej navaja obe.

Kaj je v ozadju?

Nič. Podlaga je prazna in topla rjava, brez prostora in brez predmetov.

Kje se izvirnik nahaja?

V muzeju Metropolitan Museum of Art v New Yorku, pod inventarno številko 29.100.181.

Kako velik je izvirnik?

Naslikana površina 25,1 x 20 cm, torej manjši od lista papirja. Naša mera 30 x 35 cm mu je najbližja.

Ali so vaše mere v razmerju izvirnika?

Ne povsem — naše so nekoliko širše. Po razmerju sta najbližji 30 x 35 in 60 x 70 cm; če želite razmerje izvirnika, ga naslikamo po vaši meri.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko z oljnimi barvami; potezam čopiča se vidi in čuti sled.

Katero mero naj izberem?

Nad komodo navadno 60 x 70 cm, za ozko steno 43 x 47 cm. Vodnik po merah je zgoraj.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Da, posebej za glasbenika ali za koga, ki ima rad mirne, temne portrete. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti njemu, obstaja naš darilni bon.

• Prizor: glava in ramena bradatega moškega strogo s strani, pred prazno toplo rjavo podlago, brez prostora in brez predmetov
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika, naslikana površina 25,1 x 20 cm, Metropolitan Museum of Art v New Yorku (29.100.181)
• Naše: ročno naslikano z oljem, osem mer od 30 x 35 do 100 x 110 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: upodobljeni je bil flavtist pariške Opere, na prizoru pa ni ne flavte ne note — poklic pove samo ime