Egon Schiele – Hiše ob morju

Hiše ob morju je slika Egona Schieleja iz leta 1914: pet hiš v vrsti čez sredino platna, z drobnimi temnimi okni v bledih pročeljih, med sivim nebom zgoraj in pasovi polj spodaj. Izvirnik hrani muzej Leopold na Dunaju pod inventarno številko 452; meri 119,7 x 99,5 cm – širok je 119,7 cm in visok 99,5 cm. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na platnu, v desetih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo pošljemo v potrditev.

Hiše ob morju – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Vrsto hiš, gledano naravnost. Čez sredino platna stoji pet stavb druga ob drugi, z bledimi belkastimi in rožnatimi pročelji, strehami v rjavi, okrasti in zamolkli rdeči barvi ter drobnimi temnimi okni v kratkih vrstah; rdeči poudarki označujejo vrata in podstavke. Za njimi leži širok temnozelen pas iz drobnih vodoravnih potez, nad njim pa progasto sivo nebo, ki ga preči tanka črta z dvema bledima, nizkima vzpetinama. Pod hišami je nizek zid, pod njim pa dolgi pasovi zelene, sive in rdeče s tankimi rdečimi koli. Levo spodaj je v majhnem okvirčku podpis.

Ali je na sliki res morje?

Da, po muzejskem zapisu. Muzejski opis postavi hiše v nedoločljivo pokrajino med nebom, morjem in polji ter govori o ploskvah vode in neba v ozadju – temnozeleni pas za strehami je torej morje. Valov na njem ni: kakor vse drugo na sliki je položen ploskovito, kot še ena vodoravna plast.

Kako Schiele pokaže bližino in daljavo brez perspektive?

S širino pasov. Po muzejskem zapisu vsa slika sledi načelu vodoravnega plastenja, značilnemu za ploskovite prostore Schielejevih kompozicij tega obdobja, in nakaže bližino in daljavo brez perspektive: pasovi zemljišča v spodnji polovici so ožji od ploskev vode in neba zadaj, zato se te zdijo bolj oddaljene. Hiše prečkajo platno kot vodoraven pas, po besedah muzeja nanizane kot biseri.

Zakaj so hiše videti kot obrazi?

Ker jih je Schiele tako naslikal, in muzej to pove naravnost: hiše so upodobljene antropomorfno, pročelja so postala bledi obrazi, okna pa oči in usta. Zapis pet hiš bere kot posebej osamljene in jih postavi ob bok tesni, celični povezanosti stavb v delih, kot je Mestece III. To je razlaga muzeja, ki delo hrani, in jo navajamo kot njegovo.

S čim je izvirnik naslikan?

Po muzejskem zapisu z oljnimi barvami na platnu, signiran in datiran levo spodaj. Tudi naša reprodukcija je naslikana z oljnimi barvami na platnu: medij in nosilec sta enaka kot pri izvirniku.

Kakšen je format – pokončen ali ležeč?

Ležeč. Naše stopnje mu sledijo v obliki, ki ji pravimo ležeči format, od 43 x 35 cm do 130 x 105 cm. Širina nosi vrsto hiš skoraj od roba do roba.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

Skoraj, a ne natanko, in najbližja velikost ni najbližja oblika. Izvirnik je širok 119,7 cm in visok 99,5 cm. Naša stopnja 120 x 95 cm se mu v širini približa na tri milimetre, a je za 4,5 cm nižja; naša največja, 130 x 105 cm, je večja v obeh smereh. Razmerje stranic izvirnika je 1 : 1,203 in ima ga le 60 x 50 cm, za približno milimeter; druge stopnje se v višini razlikujejo za sedem milimetrov do skoraj pet centimetrov, 120 x 95 cm med najbolj. Za velikost in razmerje hkrati zadošča le mera po naročilu.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Zapis o provenienci, ki ga ta stran nosi že od prej, sledi neposredno spodaj in ga ohranjamo dobesedno, nespremenjenega. Muzejski zapis potrjuje vse letnice v njem in navaja, kar izpusti; razlaga tega je naša. Pred Jenny Steiner navaja Josefa Hoffmanna (1914) – vir je Schielejevo pismo Hoffmannu z dne 16. aprila 1914 – nato Gustava Nebehaya, Karla Grünwalda in Wilhelma Steinerja. Zaplemba 3. oktobra 1938 je dokumentirana v Avstrijskem državnem arhivu. Med dražbo leta 1941 in Rudolfom Leopoldom, kjer zapis spodaj preskoči naprej, muzej navaja dva lastnika: Josefine Ernst, ki je delo kupila na dražbi, in njenega sina Johanna Ernsta, ki ga je Leopoldu prodal s pogodbo z dne 1. avgusta 1955. V besedilu o poravnavi iz junija 2012 muzej dodaja, da je Jenny Steiner, rojena Pulitzer (1863–1958), imela tovarno svile, takoj po anšlusu pobegnila v Pariz in se pozneje izselila v ZDA; da je bila slika leta 1940 v Dorotheumu ponujena, a ni našla kupca; in da je bila njej leta 1938 nedvomno odvzeta. Z njeno edino vnukinjo je bila rešitev dosežena leta 2011, z drugimi dediči leta 2012. Delo je danes v muzeju Leopold pod inventarno številko 452; celotna Schielejeva zbirka muzeja je predstavljena na strani muzeja Leopold o Egonu Schieleju.

⭐ Izvor slike: odvzem leta 1938 in poznejša poravnava

Delo je leta 1922 prišlo v last dunajske zbirateljice Jenny (Eugenie) Steiner. 3. oktobra 1938 so ga nacistične oblasti zaplenile in zarubile, 4. februarja 1941 pa prodale na 463. dražbi dunajskega Dorotheuma pod številko 68. Po vojni je prišlo v zbirko Rudolfa Leopolda in leta 1994 v Leopoldovo muzejsko ustanovo. Zahtevek dedičev Jenny Steiner je bil pozneje rešen s poravnavo. To zgodovino zapisujemo, ker je del dela.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med njegove podobe mest in hiš. Leto pozneje je nastala Hišna stena ob reki, dve leti prej krajina Kalvarija, v naši ponudbi pa je tudi Krumau ob Vltavi (Mestece IV). Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta in dunajska secesija je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega obdobja se še danes bere skozi ti dve imeni. Kot ekspresionistična slika delo vrsto hiš spremeni v vrsto obrazov. Tako kot Hišna stena ob reki je tudi to olje na platnu.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – pod čopičem nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu sta najzahtevnejši dve mesti. Prvo so okna: drobna, temna in rahlo nepravilna, prav ona iz vsakega pročelja naredijo obraz; če jih slikar poravna v urejene vrste, hiše nehajo gledati nazaj. Drugo je širina pasov: pasovi v spodnji polovici morajo ostati ožji od vode in neba zgoraj, ker je ta razlika edina globina na sliki – če jih slikar izenači, hiše izgubijo svoje mesto med bližino in daljavo. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre v odpremo. Za to družino del nimamo studijskih fotografij – dela v naši delavnici še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko bo naslednjič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije dodali na to stran. Kot reprodukcija na platnu je slika napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: vrsta hiš potrebuje dolgo steno. Nad kavčem ali komodo delujeta 100 x 80 cm in 110 x 90 cm, za manjšo steno 60 x 50 cm ali 70 x 55 cm, za velik prostor pa 120 x 95 cm in 130 x 105 cm, naša največja stopnja. Naša najmanjša dimenzija je 43 x 35 cm. Kot umetniška slika s petimi hišami delo potrebuje dovolj širine, da se okna berejo: pod 60 x 50 cm postanejo pike.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od desetih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Kje je morje na sliki Hiše ob morju?

Po Muzeju Leopold v ozadju: temnozeleni pas finih vodoravnih potez za strehami je voda. Muzej postavlja pet hiš v nedoločljivo pokrajino med nebom, morjem in polji. Valov ni; kot vse drugo v delu je tudi morje položeno ploskovito, kot še ena vodoravna plast.

Zakaj so hiše na sliki Hiše ob morju podobne obrazom?

Ker jih je Schiele upodobil antropomorfno: po besedah muzeja fasade postanejo bledi obrazi, okna pa oči in usta. Pet hiš stoji v izraziti osamljenosti, nanizanih čez platno kot biseri na vrvici.

Kje je slika Hiše ob morju danes?

V Muzeju Leopold na Dunaju, pod inventarno številko 452. Rudolf Leopold jo je kupil leta 1955, leta 1994 pa je z njegovo zbirko prešla v Zasebno fundacijo Muzej Leopold. Muzej jo vodi tudi kot Vrsto hiš (Häuserreihe).

Kdo je bil prvi lastnik slike Hiše ob morju?

Arhitekt Josef Hoffmann, od leta 1914, ko je nastala; muzej se sklicuje na Schielejevo pismo Hoffmannu s 16. aprila 1914. Za njim zapis navaja Gustava Nebehayja, Karla Grünwalda in Wilhelma Steinerja, od leta 1922 pa dunajsko zbirateljico Jenny Steiner.

So Hiše ob morju zaplenili nacisti?

Da. Jenny Steiner so jo zaplenili 3. oktobra 1938, potem ko je pobegnila v Pariz, 4. februarja 1941 pa je bila na Dorotheumu na Dunaju prodana kot lot 68. Po vojni je prišla k Rudolfu Leopoldu, Muzej Leopold pa je dosegel poravnavo z njenimi dediči: z edino vnukinjo leta 2011 in z drugimi dediči leta 2012.

Ali obstaja fotografija Schieleja s sliko Hiše ob morju?

Da: leta 1914 je Anton Josef Trčka v ateljeju fotografiral slikarja, ki s tipičnimi izraznimi kretnjami pozira z izrezljanim lesenim konjičkom v rokah, v ozadju pa so Hiše ob morju. Muzej Leopold je fotografijo pridobil leta 2023.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: pet hiš v vrsti s pročelji kot obrazi, med morjem in nebom zadaj ter pasovi polj spredaj.
• Izvirnik: 1914, oljne barve na platnu, 119,7 x 99,5 cm, podpis levo spodaj, muzej Leopold, Dunaj, inv. 452.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na platnu, 10 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: slika je bila leta 1938 odvzeta Jenny Steiner; muzej je z njenimi dediči dosegel poravnavo.