Egon Schiele – Ležeča ženska

Ležeča ženska je slika Egona Schieleja iz leta 1917: ženski akt na razmetanih belih rjuhah, gledan od zgoraj, pred gladkim zlato rumenim ozadjem. Izvirnik hrani muzej Leopold na Dunaju pod inventarno številko 626 in je po muzejskem zapisu razstavljen v nadstropju OG3; meri 96 x 171 cm, torej je skoraj dvakrat širši, kot je visok. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na lanu, v trinajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa pred odpremo pošljemo v potrditev.

Ležeča ženska – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Žensko, ki leži na razmetanih belih rjuhah, gledano od zgoraj. Telo poteka po diagonali široke slike: glava je na desni, stopala na levi. Lasje so temni, gosti in kodrasti ter se razlivajo po tkanini; obraz je obrnjen naravnost h gledalcu, ustnice so rdeče, pogled miren in odprt. Ena roka je dvignjena nad glavo z razmaknjenimi prsti, druga leži ob telesu prav tako z razprtimi prsti. Koža je bleda, skoraj sivkasta, obrobljena s tanko temno modro črto, ki teče brez prekinitve; rdeče je le nekaj drobnih mest – koleno, komolec, prsti na nogi in posamezni poudarki na telesu. Čez boke je potegnjena rjuha. Zunaj rjuh je ozadje gladko in zlato rumeno, brez predmetov in brez znakov prostora.

Kdo je pozirala za to sliko?

Po muzejskem zapisu najverjetneje slikarjeva žena Edith. Muzej to sklepa po risbi iz leta 1916, ki je nastala kot študija za to platno, in dodaja, da je bila glava pozneje spremenjena. Zapis torej ne trdi z gotovostjo, ampak navaja domnevo in razlog zanjo; tako jo podajamo tudi mi. Kako je Schiele naslikal Edith leto pozneje, ko je sedela oblečena in mirna, kaže Portret umetnikove žene, Edith Schiele iz leta 1918.

Zakaj je ozadje prazno?

Ker v njem ni ničesar, kar bi prizor pojasnilo. Muzejski opis to pove naravnost: niti nedoločeno zlato rumeno ozadje niti bela nagubana rjuha ne ponujata pripovednega okvira. Ni sobe, ni pohištva, ni okna. Ostane telo na tkanini, okoli njega pa barvna ploskev. Prav zato je slika tako odvisna od risbe: vse, kar se na njej dogaja, se dogaja v obrisu in v gubah.

Kako je zgrajena kompozicija?

Bolj simetrično, kot se zdi na prvi pogled. Muzejski opis govori o pogledu od zgoraj, pri katerem se drža razprtih nog zrcali v rokah ob glavi, tako da je prizor razdeljen na dve nasprotni, približno enaki polovici. Ko to enkrat opazite, se slika bere drugače: prizor ni naključno razmetan, ampak zgrajen okoli sredine, kjer čez telo leži tkanina. Muzejski zapis dodaja, da prav ta tkanina pozornost še stopnjuje, namesto da bi jo umirila.

Kje je podpis?

Desno, v spodnji polovici platna. Muzejski zapis navaja: signirano in datirano desno v spodnji polovici „EGON SCHIELE 1917“. Na platnu je podpis postavljen v majhno pravokotno polje okrastne barve, kakršno je slikar uporabljal kot znamenje; ni torej napisan čez sliko, ampak zaprt v okvirček ob spodnjem robu, kjer ga ob prvem pogledu zlahka spregledamo.

Kakšen je format – pokončen ali ležeč?

Ležeč, in to izrazito. Muzejski zapis navaja 96 x 171 cm, kar pomeni, da je slika skoraj dvakrat širša, kot je visoka, muzejski opis pa pravi, da je slikar za ta prizor izbral prav ležeči format in ga izkoristil po vsej dolžini. Naše stopnje temu sledijo: vse so širše kot višje, od 70 x 40 cm do 210 x 120 cm. Za steno to pomeni, da slika išče dolžino in ne višine – nad kavčem, nad posteljo ali nad nizko komodo.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

Da, in po želji tudi večjo. Izvirnik meri 96 x 171 cm; naša stopnja 170 x 95 cm je od njega oddaljena po en centimeter v vsako smer in je najbližje ujemanje v celotni lestvici. Pri tem delu izvirnik ni ne premajhen ne prevelik za našo ponudbo: nad to stopnjo so še 180 x 102 cm, 190 x 110 cm in 210 x 120 cm, tako da je sliko mogoče naročiti tudi večjo od izvirnika. Izvirnik je po muzejskem zapisu naslikan z oljnimi barvami na platnu; naša reprodukcija nastane z oljnimi barvami na lanu, kar je naša izbira nosilca in ne podatek o izvirniku.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Zapis o provenienci, ki ga ta stran nosi že od prej, sledi neposredno spodaj in ga ohranjamo dobesedno, nespremenjenega. Preneseni zapis pokriva sredino verige: čas pri Brunu Grimschitzu med letoma 1939 in 1948 in vrnitev Frederiku Knizeju leta 1948. Muzej objavlja daljšo verigo. Pred tem so kot lastniki navedeni Karl Grünwald (Dunaj), Richard Lanyi (Dunaj), Otto Kranz (Dunaj, pred letom 1925) in Friedrich (Fritz) Wolff (Dunaj in New York, pred 1928 do 1939). Po vrnitvi leta 1948 je sliko od leta 1949 imela Annie Knize v New Yorku, in tu muzej navaja podatek, ki ga naš preneseni zapis nima: izvoznega dovoljenja zvezni urad za spomeniško varstvo in ministrstvo za šolstvo nista izdala. Sledijo Fritz Kamm iz Zuga v Švici in dunajska galerija Würthle, nato Rudolf Leopold (Dunaj, pred 1959 do 1994) in leta 1994 Zasebna ustanova Muzej Leopold. Muzej navaja tudi vire, med njimi Nirensteinov katalog iz leta 1930 (str. 102, št. 167) in dosje Sonje Niederacher z dne 16. maja 2011. Delo je danes v muzeju Leopold pod inventarno številko 626 in je po zapisu razstavljeno; celotna Schielejeva zbirka hiše je predstavljena na strani muzeja Leopold o Egonu Schieleju.

Provenienca in vračilo

Med letoma 1939 in 1948, torej v času nacizma, je bila slika pri dunajskem umetnostnem zgodovinarju Brunu Grimschitzu. Leta 1948 je bila vrnjena Frederiku Knizeju v New Yorku in pozneje prodana; danes jo hrani muzej Leopold na Dunaju.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med pozna in velika platna. Nastalo je leta 1917, dve leti po Hišni steni ob reki in Levitaciji (Slepi II) ter šest let po Liriku; vsa tri dela so iz iste zbirke. Spomladi 1918 je bilo delo razstavljeno na 49. razstavi dunajske secesije, za katero je Schiele zasnoval tudi razstavno grafiko z okroglo mizo; prav ta razstava mu je prinesla prvi večji finančni uspeh na Dunaju, nekaj mesecev pozneje pa je slikar umrl. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta in dunajska secesija je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega obdobja se še danes bere skozi ti dve imeni. Kot ekspresionistična slika je to eno njegovih največjih in najbolj znanih platen.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – pod čopičem nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu so najzahtevnejša tri mesta. Prvo so rjuhe: velika bela ploskev, ki mora ostati bela in vendar razčlenjena, sicer se sredina slike sesede v enakomerno svetlo liso. Drugo je obris telesa, ena sama temna črta, ki teče od stopal do glave; če se ta črta zatakne ali podvoji, slika izgubi svojo napetost. Tretje je zlato rumeno ozadje, ki mora biti enakomerno, a ne gladko kot lak – v njem se še vidi smer čopiča. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, šele nato gre v odpremo. Za to družino del nimamo studijskih fotografij – dela v naši delavnici še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko bo naslednjič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije dodali na to stran. Kot reprodukcija na platnu je slika napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: ta motiv potrebuje dolžino, ne višine. Nad kavčem ali nad posteljo delujeta 150 x 85 cm in 170 x 95 cm, za manjšo steno zadostujeta 90 x 50 cm in 100 x 55 cm, za velik prostor pa so na voljo 180 x 102 cm, 190 x 110 cm in 210 x 120 cm. Naša najmanjša dimenzija je 70 x 40 cm. Kot umetniška slika v velikem merilu potrebuje razdaljo: gube rjuh in obris telesa se uskladijo šele od nekaj metrov, od blizu pa se vidi predvsem risba.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od trinajstih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V muzeju Leopold na Dunaju, inventarna številka 626; po muzejskem zapisu razstavljen v OG3.

Kdo je bila modelka?

Po muzejskem zapisu najverjetneje Edith Schiele; glava je bila pozneje spremenjena.

Kako je delo označeno?

Desno v spodnji polovici, s podpisom in letnico „EGON SCHIELE 1917“.

Kako veliko je izvirno platno?

96 x 171 cm, torej skoraj dvakrat širše, kot je visoko.

Katera naša dimenzija je najbližje izvirniku?

170 x 95 cm; od izvirnika je oddaljena po en centimeter v vsako smer.

Ali lahko dobim sliko, večjo od izvirnika?

Lahko; največja stopnja je 210 x 120 cm.

Je to tisk?

Ne. Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami na roko.

Kdaj je delo nastalo?

Leta 1917, leto dni pred slikarjevo smrtjo.

Kako je slika dostavljena?

Napeta na lesen podokvir in zaščitno pakirana; okvir je izbiren.

Ali je original naprodaj?

Ni naprodaj; je v zbirki muzeja Leopold in ni na trgu.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: ženski akt na belih rjuhah, gledan od zgoraj, pred gladkim zlato rumenim ozadjem.
• Izvirnik: 1917, olje na platnu, 96 x 171 cm, podpisan desno v spodnji polovici, muzej Leopold, Dunaj, inv. 626.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na lanu, 13 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: naša stopnja 170 x 95 cm je od izvirnika oddaljena po en centimeter v vsako smer.