Opis
Levitacija (Slepi II) je slika Egona Schieleja iz leta 1915: dva suha moška v dolgih rjavih haljah lebdita drug nad drugim nad gosto, pisano ploskvijo, podobno krpanki. Naslikamo jo ročno v oljnih barvah v velikosti, ki jo izberete, pred odpremo pa vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev.
| Naslov: | Levitacija (Slepi II) |
| Drugi naslovi: | Entschwebung · Levitation · Transfiguration |
| Slikar: | Egon Schiele (1890–1918) |
| Leto nastanka: | 1915, signirano in datirano levo spodaj „EGON SCHIELE 1915“ |
| Originalna velikost: | 201,2 cm x 171,6 cm |
| Originalna tehnika: | Olje in krovna barva na platnu |
| Slikarski slog: | Ekspresionizem |
| Nahaja se: | Muzej Leopold, Dunaj |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikano olje na platnu, 15 velikosti od 50 x 60 cm do 172 x 200 cm ali velikost po meri |
Levitacija (Slepi II) – Egon Schiele
Kaj prikazuje slika?
Avstrijski slikar Egon Schiele (1890–1918) jo je naslikal leta 1915. Na njej sta dve moški figuri v rjavih haljah, ena lebdi nad drugo. Zgornji moški leži skoraj vodoravno čez zgornji del platna: glava je zgoraj levo, roke z dolgimi, razprtimi prsti segajo naprej, bosa stopala pa gledajo ven na desni. Spodnji je nižje in bolj levo, kolena ima pokrčena, obe dlani dvignjeni ob obrazu, široko odprte svetle oči pa obrača proti nam. Nobeden od njiju ne stoji na ničemer. Za njima je vsa površina pokrita z drobnimi zaplatami v okrasti, olivni, smetanasti in rjavi barvi, kot polja in griči, gledani od zgoraj, med njimi pa so posejani majhni okrogli cvetovi v modri, beli, rdeči in oranžni. Levo spodaj je v majhnem temnem kvadratu podpis z letnico, EGON SCHIELE 1915.
Zakaj je ljudem všeč?
Ker v sebi nosi dve razpoloženji hkrati. Figuri sta težki, temni in zemeljski, pa vendar lebdita; ozadje je živahno in pisano, z razdalje pa deluje mirno. Obraze in roke rišejo temne, nemirne črte, ki ostanejo vidne, zato od blizu vedno znova odkrijete kaj novega, s konca sobe pa se vse skupaj bere kot ena močna oblika na toplem, pikčastem polju. Barve – rjave, okraste in olivno zelene z drobnimi iskrami modre in rdeče – se lepo ujemajo z lesom, kamnom in belimi stenami. Taka umetniška slika v prostoru ne kriči, a ga zapolni.
Provenienca
Slika je iz Schielejeve zapuščine (1918) prešla k Arthurju Stemmerju (Dunaj/London, 1918–1954) in nato k Rudolfu Leopoldu; danes je v muzeju Leopold na Dunaju.
Kje je to delo med Schielejevimi deli?
Je eno njegovih velikih platen: izvirnik meri 201,2 x 171,6 cm. V našem izboru del Egona Schieleja so ob njem tudi druga dela, ki jih lahko naročite na enak način, ročno naslikana v vaši velikosti, na primer Hišna stena (Okna), Puščavnika in Trude Engel. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o umetnikovem življenju pa v našem članku o Egonu Schieleju.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Celotno platno naslika slikar v oljnih barvah, potezo za potezo – to je kopija, narejena ročno za vaše naročilo, ne tisk. Izvirnik je v tehniki olje in krovna barva na platnu, naša različica je olje na platnu. Najzahtevnejše je ozadje, kjer morajo stotine drobnih zaplat ostati ločene in se vendar sestaviti v eno ploskev, ter obraza z rokami, katerih temni obrisi nosijo vso kompozicijo. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev; šele nato gre na pot. Tega dela v naši delavnici še nismo fotografirali, zato na tej strani zaenkrat ni posnetkov iz delavnice.
Katera velikost za katero steno?
To delo ponujamo v petnajstih velikostih, od 50 x 60 cm do 172 x 200 cm. Za hodnik, delovno sobo ali nad predalnik zadošča 50 x 60 cm ali 60 x 70 cm. Nad kavčem ali komodo v dnevni sobi prostor lepo zapolni 90 x 105 cm ali 100 x 115 cm. Za veliko steno, stopnišče ali prostor z visokim stropom izberite 130 x 150 cm ali našo največjo velikost, 172 x 200 cm. Slike na platnu s toliko podrobnostmi v ozadju potrebujejo nekaj razdalje: stopite nekaj metrov nazaj in zaplate se združijo v eno polje okoli obeh figur. Ročno naslikana slika najlepše visi s središčem v višini oči, približno 145–150 cm od tal; nad kavčem 15–25 cm nad naslonom.
Dimenzije po meri, podokvir in okvir
Če nobena od naših velikosti ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po meri. Če pri možnosti Podokvir izberete DA, pride platno napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Naša 3D-aplikacija je namenjena samo izbiri okvirja; okvir izberete posebej in ni obvezen del naročila.
Dostava in garancija
Slikamo po naročilu in dostavljamo v Slovenijo in še petnajst drugih držav Evropske unije, med njimi na Hrvaško, v Avstrijo, Italijo, na Madžarsko in v Nemčijo. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev. Čas izdelave je odvisen od velikosti in od obremenjenosti delavnice. Za vsako naročilo velja naš Pravilnik o vračilih in povrnitvi kupnine.
Pogosta vprašanja
Kdo sta moška na sliki Levitacija?
Oba sta Schiele sam: Muzej Leopold delo opisuje kot dvojni avtoportret, ki sega čez vso višino velikega platna. Upodobil se je dvakrat, v kratkem habitu, podobnem meniškemu, kakršnega je nosil že na zgodnejših avtoportretih.
Kaj pomeni Levitacija (Slepi II)?
Muzej Leopold jo bere kot sliko o slovesu od življenja: spodnja figura z na široko odprtimi očmi še ohranja stik s svetom, zgornja pa je videti, kot da je že prestopila na drugo stran. Rdeče veke, upadla obraza in prsti, ki se dotikajo, kažejo na slovo in smrt. Muzej jo šteje med Schielejeve najbolj skrivnostne avtoportrete.
Zakaj se imenuje Levitacija in Slepi?
Oba naslova je delu dal Schiele sam: Entschwebung, dobesedno „odlebdenje“, in Die Blinden, „Slepi“. Prvi opisuje figuri, ki lebdita nad vzorčasto ploskvijo; drugega muzej ne pojasnjuje, opozarja pa na utrujene, napol zaprte oči z rdečimi vekami.
Kdaj je Schiele naslikal Levitacijo?
V prvi polovici leta 1915; spodaj levo je podpisana in datirana „EGON SCHIELE 1915“. Prvič je bila razstavljena avgusta 1915 v galeriji Guida Arnota na dunajskem Kärntnerringu in do Schielejeve smrti leta 1918 ni bila prodana. Nastala je tik pred njegovo poroko z Edith Harms in odhodom k vojakom.
Kje je Levitacija (Slepi II) danes?
V Muzeju Leopold na Dunaju, pod inventarno številko 467. Iz Schielejeve zapuščine je prešla k Arthurju Stemmerju, nato leta 1954 k Rudolfu Leopoldu, z njegovo zbirko pa leta 1994 v Zasebno ustanovo Muzej Leopold.
Ali je primerna za darilo?
Je; če niste prepričani glede velikosti, je na voljo darilni bon.









































