Georges Seurat – Gozdna pot, Barbizon

Gozdna pot, Barbizon je Seuratova majhna oljna slika na lesu iz leta 1883: med visokimi, tankimi debli se skozi senco ospredja odpira pot proti sončni jasi, nad njo pa se v zeleno in rumeno svetlobo zlivajo krošnje. Izvirnik, velik 25,5 x 16,3 cm, hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2000 22. Pri nas nastane kot umetniška slika, ročno naslikana z oljnimi barvami na platno, v šestih dimenzijah ali po vaši meri; pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Gozdna pot, Barbizon – Georges Seurat

Kdo je na sliki?

Nihče. To je krajina brez ljudi in brez živali: gozd, drevesa in pot, ki vodi v globino. Tudi muzejski zapis sliko opiše le z gesli krajina, drevored oziroma gozdna pot, gozd in drevo. Glavno vlogo ima svetloba. Od spodnjega roba se pot dviga proti sredini slike, kjer se odpre svetla, skoraj bela jasa, in pogled nas vodi tja kot skozi vrata. Levo in desno stojijo visoka, vitka debla, nekatera temna, druga bleda, kakor bi jih obsijalo sonce. Postava, ki bi jo morda pričakovali na gozdni poti, se tu ne pojavi; prizor je tih in v celoti prepuščen gledalcu.

Kaj je na deščici?

Lesena deščica ležečega formata, široka 25,5 cm in visoka 16,3 cm, poslikana skoraj do robov. Spodnji del je v senci: modre, vijoličaste in temno zelene poteze ležijo prek tal in jih prečkajo poševne temne črte, ki so videti kot sence debel. Na sredini se tla posvetlijo v kremne, rumene in okraste tone, levo od poti pa se v soncu zasvetijo oranžni in rjavkasti grmi. Na desni strani se debla gostijo v skoraj neprekinjeno steno rdečkasto rjavih, modrih in vijoličastih navpičnic, na levem robu pa sliko zapira eno samo temno deblo. V srednjem pasu stoji več bledih, skoraj belih debel, pri nekaterih je vrh odrezan že nizko. Zgoraj se krošnje razpustijo v mehko zeleno in rumeno meglico, skozi katero prodira svetloba. Poteze so kratke, pogosto se križajo in ponekod tečejo diagonalno.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker pokaže, kako malo je potrebno za močan prizor. Francoski slikar Georges Seurat, rojen leta 1859 v Parizu, kjer je leta 1891 tudi umrl, je na kos lesa, ne večji od knjige, ujel vso gozdno svetlobo. Tu ni enakomernih pik, kakršne ljudje povezujejo z besedo pointilizem; poteze so podolgovate, nemirne in položene druga prek druge, barva pa se kljub temu v očesu meša v sončno svetlobo. Da to deščico cenijo, pove njena razstavna pot: pokazali so jo na razstavi o francoski krajini v galeriji Wildenstein v New Yorku leta 1975, na Seuratovi razstavi v Galeries nationales du Grand Palais v Parizu leta 1991 in nato v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku v letih 1991–1992, na razstavi o gozdu Fontainebleau v Musée d’Orsay leta 2007 in leta 2024 v muzeju MUba Eugène Leroy v Tourcoingu.

Kaj slika pomeni?

Sprehod po gozdu, ustavljen v trenutku, ko se med drevesi pokaže svetloba. Zgodbe tu ni in je tudi ni treba iskati: naslov pove le, da gre za gozdno pot in kraj Barbizon. Pojmi, kot je neoimpresionizem, tu niso potrebni; muzejski zapis deščico označi preprosto kot sliko, krajino z drevesi in potjo. Prav zato deluje tako neposredno. Kontrast med hladno senco spredaj in toplo jaso v daljavi ustvari občutek globine, ki prostor na steni optično odpre. Doma prinese mir, zelenje in sončno svetlobo, kar je dobrodošlo v pisarni, spalnici ali v prostoru za branje.

Kaj se je z izvirnikom dogajalo?

Musée d’Orsay objavlja pot deščice, postaje so tu povzete v zaporedju, kot jih navaja muzejski zapis. Najprej je bila vpisana v inventar, sestavljen po slikarjevi smrti, kot deščica št. 68. Nato je bila v zbirki gospe Chevalot, sestre slikarjevega očeta, in je z dedovanjem prešla na Clémentine Masson, nato na Jeanne Gerbier, Marguerite Richard in gospoda Richarda. Dne 24. novembra 1988 je bila na javni dražbi v Parizu, v hiši Drouot Montaigne, pod številko 37. Do leta 2007 je bila v zbirki Philippa Meyerja: leta 2000 jo je država sprejela kot njegovo darilo s pridržkom pravice užitka (odbor 22. 6. 2000, svet 28. 6. 2000, odlok 21. 9. 2000) in jo istega leta dodelila muzeju Musée d’Orsay; vpisana je bila v inventar slik Louvra. Leta 2007 se je Philippe Meyer odpovedal pravici užitka in slika je od takrat v muzeju. Po muzejskem zapisu je razstavljena v srednjem nadstropju, v dvorani 67.

Kakšno mesto ima ta slika med Seuratovimi deli?

Spada v skupino gozdnih in podeželskih prizorov, ki jih pri nas ponujamo po izvirnikih iz različnih muzejev. Najbližja ji je Figura v pokrajini pri Barbizonu, drobna oljna študija na leseni deščici, ki jo v Kölnu hrani Wallraf-Richartz-Museum & Fondation Corboud. Gozd je tudi motiv slike V gozdu pri Pontaubertu, ki jo hrani Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku; to je veliko platno iz leta 1881. Iz istega leta 1883 kot naša deščica je slika Kmečka ženska sedi v travi (Paysanne assise dans l’herbe) iz New Yorka. Skupaj pokažejo, kako je Seurat opazoval travo, drevesa in svetlobo.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela po visokoločljivi fotografiji izvirnika in ohrani tisto, kar to deščico dela posebno: kratke, križajoče se poteze, bleda debla in svetlo jaso sredi sence. Pointilistična tehnika z enakomernimi pikami bi bila tu napačna, saj bi iz žive gozdne slike naredila drugo, bolj urejeno delo. Ker je vse narejeno ročno, si dve platni nikoli nista povsem enaki in vsaka ročno naslikana kopija ostane unikat. Za ta motiv še nimamo lastnih fotografij dokončanega platna; ko ga bomo prvič naslikali, ga bomo fotografirali in fotografije objavili tukaj.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero izbrati, vzemite 60 x 40 cm. Naša najmanjša mera, 25 x 16 cm, je od izvirnika, ki meri 25,5 x 16,3 cm, ožja za 0,5 cm in nižja za 0,3 cm, zato je v naši ponudbi najbližja njegovi velikosti. Format je ležeč, v razmerju blizu 8 : 5, zato se lepo prilega nad ozko komodo, nad posteljo ali v skupino manjših del. Meri 50 x 30 in 60 x 40 cm sta primerni za hodnik ali spalnico; 70 x 45 in 80 x 50 cm delujeta samostojno nad pisalno mizo, 90 x 60 cm pa je mera za dnevno sobo, kjer gozdna pot postane pravo okno v zelenje. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od šestih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da pot, debla in jasa ostanejo v ravnovesju; to je naša slika po meri. Vsako platno dobavimo napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Izvirnik z okvirjem meri 40,6 x 31,7 cm. Okvir za našo sliko izberete v naši 3D aplikaciji, ki na tem motivu prikaže zlate, srebrne, črne, bele in lesene profile; namenjena je samo izbiri okvirja. Za prikaz slike na vaši steni je na voljo naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsako platno naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od mere. Pošljemo ga napetega, zaščitenega za prevoz in po želji uokvirjenega, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Vse Seuratove motive najdete v galeriji Georges Seurat, naš članek o Georgesu Seuratu pa pove tudi, kakšna je dobra reprodukcija znane slike.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V muzeju Musée d’Orsay v Parizu, pod inventarno številko RF 2000 22.

Ali so na sliki ljudje?

Ne. Na deščici so samo gozd, debla in pot, ki vodi proti sončni jasi.

Iz katerega leta je izvirnik?

Muzejski zapis navaja leto 1883.

Je to tisk?

Ne. Našo sliko naslikamo ročno, z oljem na platno; poteze čopiča so vidne in otipljive.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za hodnik ali spalnico 60 x 40 cm; za mero, najbližjo izvirniku, 25 x 16 cm. Podroben vodnik je zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Na čem je naslikan izvirnik?

Na lesu. Muzej ga opiše kot olje na lesu, naša izvedba pa je naslikana na platno.

Kako je slika prišla v muzej?

Philippe Meyer jo je leta 2000 podaril državi s pridržkom pravice užitka, leta 2007 pa se je tej pravici odpovedal in deščica je od takrat v muzeju.

Ali je izvirnik naprodaj?

Ne. Deščica je v javni zbirki muzeja v Parizu in ni naprodaj; njen motiv pa vam ročno naslikamo na platno.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal. Manjše mere obesite nižje, bliže mestu, kjer sedite.

Je primerna za darilo?

Da, mirna gozdna pot v sončni svetlobi razveseli skoraj vsakogar. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: gozdna pot med visokimi debli, ki vodi iz sence proti sončni jasi – 1883
• Izvirnik: 25,5 x 16,3 cm, oljne barve na lesu, Musée d’Orsay, Pariz (inv. št. RF 2000 22)
• Naša izvedba: ročno naslikana slika, olje na platnu, šest dimenzij od 25 x 16 do 90 x 60 cm, vedno napeta na podokvir, na željo uokvirjena
• Zanimivost: v inventarju, sestavljenem po slikarjevi smrti, je bila vpisana kot deščica št. 68