Georges Seurat – Sivo vreme na otoku Grande Jatte

Sivo vreme na otoku Grande Jatte je Seuratov pogled z otoka čez Seno, naslikan okoli 1886–88 pod oblačnim nebom. Izvirnik meri 86,4 x 70,5 centimetra, je olje na platnu, hrani pa ga Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, ki ga tudi razstavlja, pod inventarno številko 2002.62.3. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Sivo vreme na otoku Grande Jatte – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Pogled se začne na otoku Grande Jatte in gre čez reko. Muzej ga opiše takole: pogled seže z otoka, uokvirjenega z drevesi, do hiš z rdečimi strehami v pariškem predmestju na drugi strani Sene. Katero predmestje je to, muzej pusti odprto – Asnières ali Courbevoie – in tudi mi se ne bomo odločili namesto njega, ker ne moremo. Kar je gotovo, je razmerje: spredaj otok in drevesa, na sredini voda, zadaj vrsta streh.

Nebo je oblačno in prav v tem je vsa stvar. Umetniška slika, ki hoče pokazati bleščanje sonca, ima delo olajšano; ta ga nima. Ni sence, ki bi kaj poudarila, in ni dogodka, ki bi vodil pogled. Ostane samo svetloba nad vodo, in ta je zgrajena iz barve, ne iz kontrasta.

Sivo nebo je težji preizkus metode

Seuratova barva se meša v očesu gledalca in ne na paleti. Muzej to tehniko imenuje divizionizem in doda, da ji pravijo tudi pointilizem. Na soncu daje tisto vibriranje, ki si ga vsi zapomnijo. Pod oblaki mora narediti nekaj težjega: sivina tu ni ena sama barva, ampak gosta mreža modrih, zelenih in rožnatih pik, ki se med seboj umirijo v enakomerno svetlobo.

Prav zato so oblačni prizori boljši dokaz kot sončni. Če pointilistična tehnika deluje tudi takrat, ko sonca ni, potem ne gre za trik s svetlobo, ampak za način, kako se barva sestavi. Gibanje, ki ga je Seurat vodil, se imenuje neoimpresionizem, in ta slika je njegov mirni, neefektni del.

Muzej navaja tudi slikarjeve besede: hotel je, pravi, kar najbolj natančno prenesti živo jasnino na prostem, z vsemi njenimi odtenki. To je zahteva po točnosti, ne po učinku, in ta slika je nekakšen njen preizkus.

Naslikani rob je del izvirnika

Ob robu platna teče naslikan pas, ki ga je Seurat dodal sam. Muzej je glede tega natančen: rob je nastal malo pred tem, ko je bila slika leta 1889 prvič razstavljena. To torej ni okvir, ampak del naslikane površine – slikar je sam določil, kje se prizor konča in kako naj barva prehaja v steno.

Za nas je to praktično vprašanje in ne le zanimivost. Naš slikar dela po izvirniku takem, kot ga muzej kaže. Če želite prizor brez naslikanega roba, to povejte ob naročilu; fotografijo končanega dela vam tako ali tako pošljemo v potrditev, preden platno zapusti atelje, tako da se vidi, kaj ste dobili.

Otok, na katerega se je vračal

Isti otok in ista voda nosita več del pri nas. Največje med njimi je Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte, ki ga hrani Art Institute of Chicago in ga muzej v svojem opisu izrecno omeni; tam je isti breg poln ljudi. Pri nas so tudi tri študije zanj: Študija za Nedeljsko popoldne na Grande Jatte, Študija za Grande Jatte (desna sredina) in Študija za Grande Jatte (London).

Drugo delo, ki ga muzej ob tem imenuje, je Kopači pri Asnièresu iz londonske National Gallery: isti odsek reke, samo z druge strani in nekaj let prej. In ker muzej dopušča, da so hiše na drugi strani courbevoiske, spada zraven še Sena pri Courbevoieju, ki jo pri nas prodajamo brez letnice in brez mere, ker je v zasebni zbirki in je nihče ni katalogiziral.

Kam je ta način vodil pozneje, se najlepše vidi na obali: Kanal pri Gravelinesu, Grand Fort-Philippe je iz zadnjega leta njegovega dela, ko je pika dokončno izoblikovana.

Zakaj pri letnici piše okoli?

Ker muzej sam ne pove enega leta. V svojem zapisu navaja okoli 1886–88, torej razpon in ne datum, in tako ga navajamo tudi mi. Nikjer na tej strani ne boste našli ene same letnice nastanka, ki bi bila zapisana kot dejstvo, ker je ustanova, ki sliko hrani, ni zapisala tako.

Zapisano je le eno trdno leto in to ni leto nastanka: 1889, ko je bila slika prvič razstavljena in ko je rob že bil na platnu. Drugo trdno leto je 2002, ko je delo prišlo v muzej kot dar iz zbirke Walterja H. in Leonore Annenberg. Vmesnega, tistega pravega, ni – in kdor ga kje najde zapisanega natančno, bere nekoga, ki ve manj od muzeja.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z roko in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu, pri tem motivu pa je najtežje ravno to, da sivina ostane sestavljena in ne postane ena sama barva. Kdor jo zmeša na paleti, dobi umazano polje; kdor jo pusti sestavljeno iz pik, dobi svetlobo. Zato je vsaka ročno naslikana kopija svoja in nobeni dve nista povsem enaki.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih fotografij končanega dela iz ateljeja. Ko ga bomo znova naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani. Do takrat velja, kar velja za vse naše slike na platnu: pred odpremo prejmete fotografijo prav tistega platna, ki je naslikano za vas, in reprodukcija znane slike zapusti atelje šele, ko jo potrdite.

Katera velikost za katero steno?

Izvirnik meri 86,4 x 70,5 centimetra, torej najprej širina in nato višina, kot mere navajamo povsod pri nas. Format je vodoraven in skoraj kvadraten; to je pomembno, ker prizor nima ene same točke, na katero bi pogled padel, in zato prenese širino.

Nobena od naših osmih mer se ne ujema z izvirnikom. Najbližja je 100 x 80 cm in je za dobrih štirinajst centimetrov širša; 70 x 55 cm je nekaj manjša od izvirnika. Nobena naša mera torej ni natanko mera izvirnika. Za dnevno sobo priporočamo 120 x 100 ali 140 x 110 cm, ker sivina na večji površini pridobi; 160 x 130, 180 x 140, 200 x 160 in 246 x 197 cm so za stene, ki jih je treba zapolniti, in prav pri takih se pokaže, kako je barva sestavljena.

Mere po vaši želji, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, tako da prizor nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod pride napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje.

Okvir izberete v naši 3D aplikaciji. Pri tem motivu je vredno premisliti dvakrat, ker ima izvirnik svoj naslikan rob: ozek in temen okvir se bo z njim ujel, širok in okrašen pa se bo z njim tepel. Kako bo delo videti na vaši steni, pokaže naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na velikost. Pošljemo ga napetega in zaščitenega, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, znotraj Evropske unije brez carine. Pred odpremo potrdite fotografijo, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotna ponudba tega slikarja je v galeriji Georges Seurat, o njegovem delu pa piše naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V New Yorku, v Metropolitanskem muzeju umetnosti, pod inventarno številko 2002.62.3. Muzej navaja, da je razstavljen v dvorani 823.

Iz katerega leta je?

Muzej navaja okoli 1886–88, torej razpon in ne enega leta, in tako to zapisujemo tudi mi.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navaja 70,5 x 86,4 centimetra po višini in širini, kar je v našem zapisu širina krat višina 86,4 x 70,5 cm.

Kaj je naslikani rob?

Pas barve ob robu platna, ki ga je Seurat dodal sam malo pred prvo razstavo leta 1889. Ni okvir, ampak del slike.

Ali je to slikano s pikami?

Da. Muzej tehniko imenuje divizionizem in pove, da ji pravijo tudi pointilistična metoda; pod oblačnim nebom je še bolj vidna kot na soncu.

Katero predmestje je na drugi strani reke?

Muzej pusti odprto: Asnières ali Courbevoie. Ker se sam ne odloči, se tudi mi ne.

Kdaj je bila slika prvič razstavljena?

Leta 1889, kot navaja muzej; naslikani rob je bil takrat že na platnu.

Katero velikost naj izberem?

Za dnevno sobo 120 x 100 cm. Najbližja izvirniku je 100 x 80 cm, a je nekaj širša od njega.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo po vaši meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko in z oljnimi barvami; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne zna posnemati.

Je primerno za darilo?

Da. Motiv je miren in ne vsiljiv, zato se poda v skoraj vsak prostor. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, obstaja darilni bon.

• Motiv: pogled z otoka Grande Jatte čez Seno pod oblačnim nebom, brez ene same figure
• Izvirnik: 86,4 x 70,5 cm, olje, Metropolitanski muzej umetnosti, New York (2002.62.3)
• Naša izvedba: ročno naslikano platno, osem mer od 70 x 55 do 246 x 197 cm
• Pomembno: rob ob prizoru je francoski slikar naslikal sam – ni okvir, ampak del slike