Georges Seurat – Eifflov stolp

Eifflov stolp je Seuratova oljna slika na deščici iz približno leta 1889: stolp stoji sredi pokončnega formata, ves sestavljen iz drobnih pik oranžne, rdeče in vijolične, nebo okrog njega pa je gosto tkanje modrih, lila in kremnih točk. Muzej pove, da stolp ob nastanku slike še ni bil povsem dokončan. Izvirnik hranijo Fine Arts Museums of San Francisco pod inventarno številko 1979.48. Pri nas nastane kot umetniška slika, ročno naslikana z oljem na platno, v osmih dimenzijah ali po vaši meri; pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Eifflov stolp – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Eifflov stolp, sam, sredi pokončne deščice. Zavzema vso višino: od širokih lokov ob tleh se zoži v tanko konico tik pod zgornjim robom. Levo od njega je svetlejše, redkeje potočkano polje, v katerem se komaj razbere drevo. Ob vznožju teče nizek pas majhnih stavb v kremni in rožnati barvi, pod njim zeleno-modra ploskev in čisto spodaj temnejši rjavo-rdeč trak. Nebo ni enotno: sestavljajo ga tisoči drobnih pik modre, lila, kremne in rumene barve, ki se od blizu razpadejo, z razdalje pa se sestavijo v svetel poletni zrak.

Kdo je na sliki?

Nihče. To je ena redkih Seuratovih slik brez ljudi — ni kopalcev, ni nedeljskih sprehajalcev, ni modelov. Ostane samo zgradba in zrak okrog nje. Prav zato slika deluje drugače od njegovih velikih prizorov: namesto družbe opazujemo konstrukcijo, in edino »dogajanje« je svetloba, ki se lomi na kovini. Kjer bi pri drugih slikarjih stala figura, tu stoji stolp.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker je nastala, ko stolp še ni bil dokončan. Muzej pove, da je bil ob nastanku slike leta 1889 skoraj, a ne povsem zgrajen, in da ga Seurat kaže prav v tem nastajanju, kako se razpušča v njegovo mrežo pik. Stolp so postavili za svetovno razstavo leta 1889 in bil je takrat najvišja zgradba na svetu; velik del Pariza ga je imel za spako. Ta francoski slikar ga je naslikal takoj, brez zadržkov, in s tem eno prvih upodobitev, ki jo jemlje resno kot motiv. Muzej ga imenuje izumitelja neoimpresionistične ali pointilistične tehnike, ki z drobnimi pikami čistih, kontrastnih barv gradi obliko in svetlobo.

Kaj slika pomeni?

Novo, ki še ni staro. Slika ne prikazuje spomenika, temveč gradbišče, ki se pravkar spreminja v znamenje mesta — in metoda ustreza vsebini: konstrukcija iz železnih delov, naslikana s konstrukcijo iz barvnih delcev. Neoimpresionizem je bil za Seurata prav to, metoda, ne slog. Doma slika deluje svetlo in navpično, s tiho močjo: en sam predmet, ki drži celotno površino, in nebo, ki se ob vsaki svetlobi obnaša drugače.

Kaj se je z izvirnikom dogajalo?

Muzej objavlja celotno pot deščice. Imel jo je Roger Marx v Parizu, po njegovi smrti pa je bila 11. in 12. maja 1914 prodana v Galerie Manzi-Joyant pod številko 72; kupil jo je Bernheim-Jeune in jo imel še leta 1920. Do leta 1924 je bila pri princesi Marguerite Gilbert Caetani Bassiano v Rimu, do leta 1934 pri Georgesu Bernheimu v Parizu, nato pri Jacquesu Seligmannu and Co. v New Yorku, kjer je ostala še leta 1941. Do leta 1942 jo je imel Cesar de Hauke, istega leta jo je kupil Germain Seligman in ostala je v njegovi zapuščini do leta 1978. Prek E.V. Thaw and Co. so jo leta 1979 kupili Fine Arts Museums of San Francisco. Vsi podatki so povzeti po muzejskem zapisu.

Kje stoji ta slika med Seuratovimi deli?

Med zadnjimi leti, blizu velikih platen. Isti postopek drobnih pik nosi Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte, ki ga hrani Art Institute of Chicago, in Modelke (Les Poseuses), kjer isto tehniko preizkusi v ateljeju. Kopači pri Asnièresu so nastali prej, še brez pik, Cirkus pa je slikarjevo zadnje, nedokončano platno. Med njimi je Eifflov stolp edini, na katerem ni nobene osebe.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Nastane s čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Pri tem motivu je pointilistična tehnika bistvo dela in ne okras: naš slikar postavlja piko za piko, ker so prav one tisto, kar sliko drži skupaj, in ker bi zglajena površina naredila drugo delo. Ohranimo tudi ozek pas pik, ki ga je slikar naslikal ob robu deščice — to ni okvir, ampak del slike. Ker je vse narejeno ročno, si dve platni nikoli nista povsem enaki in vsaka ročno naslikana kopija ostane unikat. Za to delo še nimamo lastnih fotografij dokončanega platna; ko bo prvič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije objavili tukaj.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katera: 60 x 90 cm. Izvirnik meri 15,7 x 25,1 cm in naša najmanjša mera, 15 x 24 cm, mu je tako rekoč ena proti ena. Format je pokončen, v razmerju blizu 5 : 8, zato dobro sede v ozko nišo, ob vrata, med dve okni ali nad stopnišče, kjer vodoravna slika nima prostora. Meri 40 x 60 in 50 x 80 cm sta primerni za hodnik ali spalnico; 60 x 90 in 70 x 110 cm sta najbolj vsakdanji izbiri za dnevno sobo; 80 x 130, 90 x 140 in 100 x 160 cm so mere za visoke stene in stopnišča, kjer stolp dobi svojo pravo višino. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da stolp ne postane širši ali nižji, kot je; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Za izbiro okvirja uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite vedeti, kako bo delo učinkovalo prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor, ki jo naročite posebej.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Georges Seurat, njegovo pot pa opisuje naš članek o Georgesu Seuratu, ki pojasnjuje tudi, po čem se dobra reprodukcija znane slike loči od slabe.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Fine Arts Museums of San Francisco, pod inventarno številko 1979.48. Muzej ga je kupil leta 1979 iz sklada Williama H. Nobla.

Je stolp na sliki dokončan?

Ni. Muzej navaja, da je bil ob nastanku slike leta 1889 skoraj, a ne povsem zgrajen, in da ga Seurat kaže prav v nastajanju.

Zakaj je slika tako majhna?

Ker je naslikana na deščico, veliko komaj 15,7 x 25,1 cm. Seurat je na takih deščicah slikal na kraju samem; pri nas jo lahko dobite tudi v merah, ki so desetkrat večje.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko, z oljem na platno; pike so nanesene posamič in se otipajo.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 60 x 90 cm; če želite mero izvirnika, izberite 15 x 24 cm. Podroben vodnik po merah je zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Ali so pike res naslikane posamič?

So. Prav v tem je pointilizem: barve se ne mešajo na paleti, ampak šele v očesu gledalca, in vsaka pika je svoja poteza čopiča.

Kaj je tisti pas pik ob robu?

Slikarjev lastni rob, naslikan v drugih barvah kot slika. Ni okvir in ga ne odrežemo — je del dela.

Ali je izvirnik naprodaj?

Ne. Deščica je v javni zbirki Fine Arts Museums of San Francisco in ni naprodaj; ročno naslikano platno je edini način, da jo imate doma.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal. Pri velikih pokončnih merah obesite nižje, da konica stolpa ne uide iz vidnega polja.

Je primerna za darilo?

Je, zlasti za koga, ki ima rad Pariz ali arhitekturo. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: Eifflov stolp v drobnih pikah, tik pred dokončanjem – okoli 1889
• Izvirnik: 15,7 x 25,1 cm, oljna barva na lesu, Fine Arts Museums of San Francisco (inv. št. 1979.48)
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 15 x 24 do 100 x 160 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: na tej sliki ni nobene osebe – med Seuratovimi znanimi deli je to izjema