Georges Seurat – Vrtnar

Vrtnar je Seuratova majhna oljna skica na leseni ploščici iz let 1882–83: človek pri delu na vrtu, naslikan že s svetlimi barvami. Izvirnik meri 24,8 x 15,9 centimetra in ga v New Yorku hrani Metropolitanski muzej umetnosti pod inventarno številko 67.187.102, kjer je razstavljen. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Vrtnar – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Vrtnar pri delu. Muzej postavlja prizor v širši okvir: čeprav Seurata danes poznamo predvsem po mestnih prizorih, mnoga njegova dela iz let 1881–84 kažejo podeželske delavce in pokrajino. Ta ploščica je ena od njih – človek, orodje, zemlja, nič drugega.

Umetniška slika te velikosti ne more pripovedovati. Lahko pa ujame držo: sklonjen hrbet, roke pri delu, zelenje okoli. Prav to je Seurata takrat zanimalo, in prav to je na ploščico spravil v enem samem slikanju na prostem.

Ogden Rood in svetle barve

Muzej pove nekaj natančnega o barvi. Sprva je Seurat uporabljal zemeljsko, zamolklo paleto, ki spominja na starejše slikarje podeželja, na primer na Jean-Françoisa Milleta. Svetle barve te ploščice pa po muzeju kažejo nekaj drugega: njegovo rastoče zanimanje za impresionistične postopke in njegovo branje razprav o barvi.

Ena knjiga je imenovana: Modern Chromatics Američana Ogdena Rooda, izšla v angleščini leta 1879 in v francoščini leta 1881. To ni naša domneva – to piše muzej. Zanimivo je, ker isto ime navaja tudi Guggenheimov muzej ob Kmečki ženski pri delu, kjer Rood stoji ob Chevreulu in Charlesu Henryju. Dve ustanovi, neodvisno, ob istem imenu.

Iz tega branja je čez nekaj let nastal pointilizem. Tukaj ga še ni: barva je svetla, a še vedno nanesena v potezah, ne v pikah. Pointilistična tehnika je prišla pozneje in počasi.

Dvojica iz iste dvorane

Ta ploščica ima pri nas dvojnico, in muzejski zapis je tisti, ki ju poveže. Pogled na Seno je iz istih let, naslikan na isto vrsto lesa, meri natanko enako – 24,8 x 15,9 centimetra – in visi v isti dvorani 825. Dve majhni ploščici, isti dve leti, ista soba.

Kdor ju gleda skupaj, vidi dvoje: kako malo je slikar potreboval za prizor in kako različna sta lahko motiva pri istem postopku. Ena je delovna reka s tovorom in dimniki, druga je vrt. Isti čopič, isti format, dva svetova.

Iz istega obdobja sta pri nas še Kamnosek iz washingtonske zbirke Phillips in Figura v pokrajini pri Barbizonu, ki nosi ime kraja, po katerem se imenuje šola, na katero muzej opozarja.

Les, ne platno – in kaj to pomeni za našo izvedbo

Izvirnik je naslikan na leseno ploščico. Les je gladka in trda podlaga: barvo takoj sprejme in ne popušča pod čopičem, zato se poteza konča tam, kjer jo slikar odloži. Prav zato so bile take deščice priročne za delo na prostem.

Naša izvedba je oljna slika na platnu in tega ne skrivamo. Kar prenesemo, sta poteza in barva; podlage ne posnemamo, ker se platno in les ne obnašata enako in tega ne bomo obljubljali. Pri najmanjših merah je razlika komaj opazna, pri velikih pa se platno pozna.

Zakaj pri letnici piše razpon?

Ker muzej sam ne pove enega leta. V svojem zapisu navaja 1882–83, torej razpon, in tako ga navajamo tudi mi. Nikjer na tej strani ne boste našli ene same letnice nastanka, zapisane kot dejstvo, ker je ustanova, ki delo hrani, ni zapisala tako.

Trdni letnici sta drugi dve in nista letnici nastanka: 1879 in 1881, ko je izšla knjiga, ki jo je Seurat bral, ter 1967, ko je delo prišlo v muzej kot volilo Adelaide Milton de Groot. Prav zato jih navajamo kot to, kar so.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z roko in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu, pri tem motivu pa je najtežje zadržati svetlost: barve so tu odprte in čiste, in če se med seboj zmešajo, prizor takoj potemni. Zato je vsaka ročno naslikana kopija svoja in nobeni dve nista povsem enaki.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih fotografij končanega dela iz ateljeja. Ko ga bomo znova naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani. Do takrat velja, kar velja za vse naše slike na platnu: pred odpremo prejmete fotografijo prav tistega platna, ki je naslikano za vas, in reprodukcija znane slike zapusti atelje šele, ko jo potrdite.

Katera velikost za katero steno?

Izvirnik meri 24,8 x 15,9 centimetra, torej najprej širina in nato višina, kot mere navajamo povsod pri nas. To je majhna ploščica, ki gre v roko.

Naš najmanjši korak, 25 x 16 cm, je izvirnik, zaokrožen na cele centimetre; muzej mero navaja sam, neodvisno od naše lestvice, zato to lahko zapišemo. Če hočete delo v velikosti, v kateri je nastalo, je to prav ta korak. Za polico ali mizo 25 x 16 cm; za dnevno sobo 50 x 30 in 60 x 40 cm; 70 x 45 in 80 x 50 cm stojita sama; 90 x 60, 120 x 75 in 150 x 100 cm iz majhne skice naredijo veliko sliko, kar odprta barva prenese bolje kot marsikateri drug motiv.

Mere po vaši želji, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, tako da prizor nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod pride napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje.

Okvir izberete v naši 3D aplikaciji. Pri svetlem motivu je vredno premisliti: topel, svetel okvir bo barve podprl, težek in temen pa jih bo pritisnil k tlom. Kako bo delo videti na vaši steni, pokaže naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na velikost. Pošljemo ga napetega in zaščitenega, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, znotraj Evropske unije brez carine. Pred odpremo potrdite fotografijo, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotna ponudba tega slikarja je v galeriji Georges Seurat, o njegovem delu pa piše naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V New Yorku, v Metropolitanskem muzeju umetnosti, pod inventarno številko 67.187.102. Muzej navaja, da je razstavljen v dvorani 825.

Iz katerega leta je?

Muzej navaja 1882–83, torej razpon in ne enega leta, in tako to zapisujemo tudi mi.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navaja 15,9 x 24,8 centimetra po višini in širini, kar je v našem zapisu širina krat višina 24,8 x 15,9 cm.

Kaj je bral Seurat?

Muzej imenuje knjigo: Modern Chromatics Ogdena Rooda, v angleščini 1879 in v francoščini 1881.

Zakaj so barve svetlejše kot pri Milletu?

Ker se je Seurat po muzejevem zapisu takrat začel zanimati za impresionistične postopke; prej je uporabljal zamolklo, zemeljsko paleto.

Ali je to slikano s pikami?

Ne. Delo je iz let 1882–83, nekaj let pred metodo drobnih pik; barva je svetla, a nanesena v potezah.

Zakaj naša slika ni na lesu?

Ker delamo z oljem na platnu. Poteze in barve prenesemo, podlage pa ne posnemamo.

Katero velikost naj izberem?

Za dnevno sobo 60 x 40 cm. Če hočete velikost izvirnika, izberite 25 x 16 cm.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo po vaši meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko in z oljnimi barvami; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne zna posnemati.

Je primerno za darilo?

Da. Motiv je vesel in miren, majhne mere pa delujejo osebno. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, obstaja darilni bon.

• Motiv: vrtnar pri delu – majhna zgodnja skica s podeželja, že v svetlih barvah
• Izvirnik: 24,8 x 15,9 cm, olje na leseni ploščici, Metropolitanski muzej umetnosti (67.187.102)
• Naša izvedba: ročno naslikano platno, osem mer od 25 x 16 do 150 x 100 cm
• Pomembno: francoski slikar je takrat bral Rooda o barvi – neoimpresionizem je bil še pred njim