Opis




Kmečka ženska sedi v travi (Paysanne assise dans l’herbe) je Seuratova oljna slika na platnu iz leta 1883: ženska v modri obleki sedi v visoki travi, sklonjena naprej, z glavo obrnjeno v profil in rdečim krilom, ki se razgrne pod njo. Izvirnik hrani Solomon R. Guggenheim Museum v New Yorku pod inventarno številko 37.714. Pri nas nastane kot umetniška slika, ročno naslikana z oljem na platno, v osmih dimenzijah ali po vaši meri; fotografije na tej strani kažejo naše platno, ne muzejskega.
| Naslov: | Kmečka ženska sedi v travi (Paysanne assise dans l’herbe) |
| Drugi naslovi: | Peasant Woman Seated in the Grass · Paysanne assise dans l’herbe |
| Slikar: | Georges Seurat (1859–1891) |
| Leto nastanka: | 1883 |
| Originalna velikost: | 46,2 cm x 38,1 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Zgodnje obdobje, pred pointilizmom |
| Nahaja se: | Solomon R. Guggenheim Museum, New York (inv. št. 37.714) |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikano olje na platnu, 8 dimenzij od 46 x 38 cm do 150 x 120 cm, po meri na željo |
Kmečka ženska sedi v travi (Paysanne assise dans l’herbe) – Georges Seurat
Kdo je na sliki?
Ženska s podeželja, ki je muzejski zapis ne imenuje. Sedi na tleh, obrnjena proti levi, sklonjena naprej, kot da bi delala ali počivala med delom; glava je videti v profilu, temni lasje so speti nizko v čop. Zgornji del obleke je moder in svetel, spodaj pa se pod njo razgrne rdeče-oranžno krilo, ki je najmočnejša barva na platnu. Roke so povzete v nekaj potezah in obraza ni mogoče brati kot portret. To ni model iz ateljeja, ampak postava, kakršno je slikar videl na polju. Prav zato je drža tako prepričljiva: nihče je ni postavil, in tudi obrnjena stran od nas je ženska videti, kot da ji naš pogled ničesar ne pomeni.
Kaj je na platnu?
Skoraj samo trava. Ozadje je gosta preproga kratkih potez v rumeni, zeleni, oranžni in modri, brez obzorja, brez neba in brez ene same ravne črte; oko nima kam pobegniti, zato ostane pri postavi. Levo od nje leži temnejša modro-vijolična gruča, morda snop ali košara, ki jo je slikar pustil nedoločeno. Barve niso mešane na paleti, temveč postavljene druga ob drugo, tako da se zelena in oranžna sprimeta šele v očesu. Prav to je bilo tisto, kar je slikar preizkušal, preden je metodo prenesel na velika platna. Trava je zato bolj živa kot postava, in središče slike ni tam, kjer bi ga pričakovali — v pokrajini je, ne v človeku.
Zakaj je ta slika pomembna?
Ker stoji na prehodu. Nastala je leta 1883, torej pred velikimi prizori, in kaže slikarja, ki še slika kmečke motive v duhu Milleta, obenem pa že razbija površino na ločene poteze čiste barve. Ta francoski slikar je v teh letih delal na majhnih deščicah in na nekaj večjih platnih, kakršno je to; iz njih je nastal pointilizem, ki ga poznamo z Grande Jatte. Neoimpresionizem se torej ni rodil v ateljeju z modeli, ampak na polju, pri ženski, ki sedi v travi.
Kaj slika pomeni?
Delo brez patetike. Seurat ne kaže ne trpljenja ne idile; kaže človeka, ki je del pokrajine in v njej zavzema natanko toliko prostora, kolikor ga zavzame telo. Ker ni obzorja, tudi ni pripovedi — ostane opazovanje. Doma slika deluje toplo in tiho: zelena in rumena zapolnita steno, rdeče krilo pa poskrbi, da se prizor ne razleze. Zaradi skoraj kvadratnega formata dobro sede nad komodo ali med dve okni.
Kje stoji ta slika med Seuratovimi deli?
Med zgodnjimi platni, pred velikimi prizori. Kopači pri Asnièresu so nastali leto pozneje in so prvi veliki dokaz iste smeri, Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte, ki ga hrani Art Institute of Chicago, pa je vrhunec metode. Pri nas sta še Figura v pokrajini pri Barbizonu in Cirkus, slikarjevo zadnje, nedokončano platno.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Nastane s čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Fotografije na vrhu strani so naše: na prvi fotografiji je dokončano platno v okvirju na stojalu v ateljeju, na četrti fotografiji pa bližnji posnetek ženskine glave in ramena, na katerem se vidi, kako so poteze nanesene posamič in kako se barve srečajo šele na daljavo. Naš slikar dela po visokoločljivi muzejski predlogi in ohrani smer ter dolžino potez; zglajena površina bi naredila drugo delo. Ker je vse narejeno ročno, si dve platni nikoli nista povsem enaki in vsaka ročno naslikana kopija ostane unikat.
Katera dimenzija za katero steno?
Če ne veste, katera: 70 x 60 cm. Izvirnik meri 46,2 x 38,1 cm in naša najmanjša mera, 46 x 38 cm, mu je tako rekoč ena proti ena. Format je ležeč in skoraj kvadraten, v razmerju blizu 6 : 5, zato ne potrebuje široke stene in dobro prenese mesto nad komodo, pisalno mizo ali posteljo. Meri 50 x 40 in 60 x 50 cm sta za manjše prostore; 70 x 60 in 80 x 65 cm sta najbolj vsakdanji izbiri; 90 x 75 cm deluje v dnevni sobi, 120 x 100 in 150 x 120 cm pa sta meri za veliko, nepretrgano steno. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.
Mera po meri, podokvir in okvir
Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da postava ostane v istem razmerju do trave okrog nje; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Za izbiro okvirja uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite vedeti, kako bo delo učinkovalo prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor, ki jo naročite posebej.
Dostava in jamstvo
Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Georges Seurat, njegovo pot pa opisuje naš članek o Georgesu Seuratu, ki pojasnjuje tudi, po čem se dobra reprodukcija znane slike loči od slabe.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
V Solomon R. Guggenheim Museum v New Yorku, pod inventarno številko 37.714. Muzej ga navaja kot oljno sliko na platnu, 38,1 x 46,2 cm, iz leta 1883.
Ali fotografije na tej strani kažejo muzejsko sliko?
Ne. Vse štiri kažejo naše lastno, ročno naslikano platno v našem ateljeju, del pa v okvirju in od blizu.
Zakaj so poteze tako vidne?
Ker so del dela. Seurat je barve postavljal drugo ob drugo namesto da bi jih mešal, in prav ta ločena poteza je tisto, kar sliki daje svetlobo.
Je to tisk?
Ne. Delo je naslikano z roko, z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo in otipajo.
Katero dimenzijo naj izberem?
Za dnevno sobo ali spalnico 70 x 60 cm; če želite mero izvirnika, izberite 46 x 38 cm. Podroben vodnik po merah je zgoraj.
Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?
Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.
Je to že pointilistična slika?
Še ne v celoti. Nastala je leta 1883, ko je slikar barve že ločeval, drobne pike pa je razvil pozneje; pointilistična tehnika v ožjem pomenu pride šele z velikimi platni.
Kaj je tista temna gruča ob ženski?
Nedoločena temno modro-vijolična oblika ob njeni levi. Muzejski zapis je ne pojasnjuje, zato je tudi mi ne poimenujemo.
Ali je izvirnik naprodaj?
Ne. Platno je v javni zbirki Solomon R. Guggenheim Museum in ni naprodaj; ročno naslikano platno je edini način, da ga imate doma.
Kako visoko naj sliko obesim?
Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal. Pri skoraj kvadratnem formatu je pomembneje, da je slika sredinsko poravnana s pohištvom pod njo.
Je primerna za darilo?
Je; motiv je topel in nezahteven, manjše mere pa se prilegajo skoraj vsaki steni. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.
- Motiv: ženska sedi sklonjena v visoki travi, v modri obleki in rdečem krilu – 1883
- Izvirnik: 46,2 x 38,1 cm, oljna barva na platnu, Solomon R. Guggenheim Museum (inv. št. 37.714)
- Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 46 x 38 do 150 x 120 cm, napeto in po želji uokvirjeno
- Zanimivost: vse fotografije na tej strani kažejo naše platno, ne muzejskega









































