Georges Seurat – Most pri Courbevoieju

Most pri Courbevoieju je Seuratova slika Sene iz let okoli 1886–1887: čez mirno reko v ozadju se vleče dolg most, nad njim se kadi tovarniški dimnik, ob bregu stojijo jadrnice z visokimi jambori, desno pa se v nebo dviga tanko golo drevo. Izvirnik, velik 55,3 x 46,4 cm, hrani galerija Courtauld v Londonu pod številko P.1948.SC.394. Pri nas nastane kot umetniška slika, ročno naslikana z oljem na platno, v osmih dimenzijah ali po vaši meri; pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Most pri Courbevoieju – Georges Seurat

Kaj prikazuje slika?

Seno pri Courbevoieju, predmestju severozahodno od Pariza, na tih, megleni dan. Čez vso širino ozadja se vleče nizek most, nad njim se iz tovarniškega dimnika vije dim. Pred mostom na vodi stojijo zasidrane jadrnice; njihovi visoki, tanki jambori se dvigajo navpično in eno jadro je zvito ob jamboru. Na lesenem pomolu levo stoji moški, na bregu še dve drobni postavi, obe negibni in obrnjeni k vodi. Spodaj levo se strmo spušča travnat breg, ob levem robu je temna ograja, desno pa raste tanko drevo z golimi vejami, ki kot črna risba preseka svetlo nebo. Muzejski zapis ljudi ne imenuje, zato jih ne imenujemo niti mi.

Kaj je na platnu?

Ležeče platno v zelo svetlih, zadržanih barvah. Voda in nebo sta naslikana z drobnimi pikami bledo modre, rožnate in kremaste, tako da med njima skoraj ni meje in se most kot tanka svetla črta komaj loči od ozadja. Breg spodaj levo je zgrajen iz rumenih, zelenih in oranžnih pik, ki se proti vodi zgostijo v hladnejše tone. Jambori, dimnik in drevo so najmočnejše temne, ostre navpičnice v sicer mehki, zračni podobi. Vse na sliki stoji mirno: dim se dviga počasi, voda ne valovi, ljudje ne hodijo. Prav ta natančna razporeditev navpičnic in vodoravnic daje sliki njen značilen, skoraj arhitekturni red.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker pokaže, kako je Seurat po velikem platnu z otoka Grande Jatte svojo metodo uporabil na povsem vsakdanjem kraju ob reki. Ta francoski slikar ni iskal slikovitih razgledov; slikal je predmestje, kjer se srečata prosti čas in industrija – jadrnice in tovarniški dimnik stojijo na isti sliki kot enakovredna dela pokrajine. Metoda, ki ji danes pravimo pointilizem, je tu dosledna: vsak del platna je zgrajen iz drobnih ločenih pik. Hkrati je slika primer, kako je neoimpresionizem tihe, skoraj prazne prizore spremenil v premišljeno kompozicijo iz črt in svetlobe. Za kupca je to motiv, ki na steni deluje mirno in elegantno, a ob bližnjem pogledu razkrije natančno delo.

Kaj slika pomeni?

Tišino rečnega predmestja, v kateri je tudi industrija postala del pokrajine. Seurat ne sodi, ali je dimnik lep ali grd; postavi ga ob jambore in drevo kot še eno navpičnico. Postave na bregu mirno gledajo vodo. Iz tega nastane občutek mirnega, skoraj zamrznjenega trenutka, ki ga poznamo iz nedeljskih popoldnevov ob vodi. V prostoru slika deluje zračno in svetlo, s svojimi tankimi temnimi črtami pa se lepo ujema s sodobnim, preprostim pohištvom.

Kaj se je z izvirnikom dogajalo?

Muzej objavlja pot slike od prvega lastnika naprej. Leta 1887 jo je imel Arsène Alexandre v Parizu; 18. maja 1903 jo je prodal na svoji dražbi pod številko 57. Nato je šla skozi roke pariškega trgovca Georgesa Petita, L. W. Gutbierja v Dresdnu, pariškega trgovca Bignouja in londonske galerije Reid and Lefèvre. Julija 1926 jo je kupil zbiralec Samuel Courtauld, ki jo je leta 1948 zapustil galeriji, ki danes nosi njegovo ime. Vsi podatki so povzeti po muzejskem zapisu.

Kakšno mesto ima ta slika med Seuratovimi deli?

Seurat je Seno pri Parizu slikal velikokrat. Ob isti reki pri istem kraju je nastala tudi slika Sena pri Courbevoieju, na kateri stoji dama s psičkom pod drevesi. Nekaj let prej je nastalo veliko platno Kopalci pri Asnièresu, kjer se prav tako za kopalci v ozadju dvigajo tovarniški dimniki, najbolj znano pa je Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte, ki ga hrani Art Institute of Chicago. Vse tri so pri nas na voljo kot ločeni izdelki.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela po visokoločljivi predlogi izvirnika: najprej postavi svetle ploskve vode in neba ter temne navpičnice jamborov, dimnika in drevesa, nato vse prekrije z drobnimi pikami v bledih tonih. Pointilistična tehnika tu zahteva posebno mirno roko, saj so barve zelo blizu druga drugi in bi vsaka pregrobo postavljena pika zmotila meglo. Ker je vse narejeno ročno, je vsaka ročno naslikana kopija unikat. Za ta motiv še nimamo lastnih fotografij dokončanega platna; ko ga bomo prvič naslikali, ga bomo fotografirali in fotografije objavili tukaj.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero izbrati: 70 x 60 cm. Izvirniku je najbližja mera 60 x 50 cm, ki je od njega širša za 4,7 cm in višja za 3,6 cm; natančne mere izvirnika v ponudbi ni. Format je ležeč, zato se prilega nad komodo, posteljo ali kavč. Meri 46 x 38 in 50 x 40 cm sta primerni za hodnik ali delovno sobo; 60 x 50 in 70 x 60 cm samostojno napolnita steno nad pisalno mizo; 80 x 65 in 90 x 75 cm sta meri za dnevno sobo, 120 x 100 in 150 x 120 cm pa za velike, svetle stene, kjer pride zračnost slike najbolj do izraza. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da most in jambori ostanejo na svojih mestih; to je naša slika po meri. Vsako platno dobavimo napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki na tem motivu prikaže zlate, srebrne, črne, bele in lesene profile; namenjena je samo izbiri okvirja. Za prikaz slike na vaši steni je na voljo naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od mere. Odpošljemo jo napeto, zaščiteno za prevoz in po želji uokvirjeno, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Vse Seuratove motive najdete v galeriji Georges Seurat, v našem članku o Georgesu Seuratu pa preberete, kakšna je dobra reprodukcija znane slike.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V galeriji Courtauld v Londonu, pod številko P.1948.SC.394, kot volilo Samuela Courtaulda iz leta 1948.

Kdo so ljudje na sliki?

Moški na pomolu in dve postavi na bregu; muzejski zapis jih ne imenuje, gre za neznane obiskovalce reke.

Je »The Bridge at Courbevoie« isto delo?

Da. To je angleški naslov, pod katerim delo vodi galerija Courtauld; Most pri Courbevoieju je naš slovenski naslov za isto platno.

Je to tisk?

Ne. Vsako piko naš slikar nanese ročno, z oljem na platno, zato se barvni nanos vidi in otipa.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za večino sten 70 x 60 cm; za mero, najbližjo izvirniku, 60 x 50 cm. Podroben vodnik je zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Zakaj se na sliki kadi dimnik?

Ker je bil Courbevoie v Seuratovem času industrijsko predmestje; slikar je tovarno naslikal enako mirno kot jambore in drevo.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je lahko tudi industrijsko predmestje ob reki tiho, svetlo in lepo urejeno kot premišljena kompozicija.

Ali je izvirnik naprodaj?

Ne. Platno je v zbirki galerije Courtauld in ni naprodaj; z našo ročno naslikano sliko ga lahko imate doma.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal; spodnji rob naj bo 20–25 cm nad pohištvom.

Je primerna za darilo?

Da, umirjen rečni motiv se prilega skoraj vsakemu prostoru. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: most čez Seno pri Courbevoieju, jadrnice, tovarniški dimnik in golo drevo – okoli 1886–1887
• Izvirnik: 55,3 x 46,4 cm, oljne barve na platnu, galerija Courtauld (inv. št. P.1948.SC.394)
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 46 x 38 do 150 x 120 cm, vedno napeto, po želji uokvirjeno
• Zanimivost: jambori, dimnik in drevo so najmočnejše temne navpičnice v sicer skoraj povsem svetli sliki