Georges Seurat – Morski prizor pri Port-en-Bessinu, Normandija

Morski prizor pri Port-en-Bessinu je Seuratov obalni prizor iz leta 1888: zeleni griči, ki se umikajo proti turkizno modremu morju. Izvirnik meri 80,9 x 65,1 centimetra in ga v Washingtonu hrani National Gallery of Art pod inventarno številko 1972.9.21. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Morski prizor pri Port-en-Bessinu, Normandija – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Obala, gledana z višine. Muzej v svojem opisu pove, kar oko potrdi: zeleni griči se umikajo proti turkizno modremu morju, in platno je skoraj kvadratno. Grič se spušča od zgornjega levega vogala proti spodnjemu desnemu in zapolni spodnjo levo polovico; v glavnem je iz raznolikih zelenih odtenkov, na levi pa sta dve pečinasti, vijolični ploskvi. Ljudi ni, ladij ni – le zemlja, voda in nebo, razporejeni tako, da se ne zgodi nič.

Kje je Port-en-Bessin in zakaj je slikar hodil na obalo?

Port-en-Bessin je majhno pristanišče na normandijski obali, in Seurat je poletja zadnjih let preživljal prav na takih krajih. Vsako leto je odšel iz Pariza k morju in se vrnil z nizom obalnih platen; ta je iz leta 1888. Za slikarja, ki je velike prizore sestavljal mesece v ateljeju, so bile te obale nekaj drugega: motiv, ki ga ni bilo treba urediti, ker je bil že urejen sam po sebi.

Kako je narejena?

Iz plasti drobnih pik. Muzej naravnost navede barve, iz katerih je prizor sestavljen: sivkasta, lila, hladno modra, topla zelena, rumena in breskova. To ni opis vtisa, ampak opis postopka – pike so posamične in se ne mešajo na platnu, ampak v očesu. Prav zato je površina videti kot tkanina, ki rahlo trepeta, in prav zato slika pri različni svetlobi deluje različno. Umetniška slika, sestavljena tako, od blizu razpade na barvne točke in se od daleč spet sestavi.

Zakaj deluje tako mirno?

Ker v njej ni dogodka. Ni figure, ki bi jo bilo treba brati, ni pripovedi, ni središča, h kateremu bi oko moralo. Grič, morje in nebo so razdeljeni v velike, jasne ploskve, in edino, kar se giblje, je barva sama. Pri Seuratu je to premišljeno: v istih letih je slikal cirkuške in gledališke prizore, polne ljudi, in obala je bila njihovo nasprotje – kraj, kjer metoda dela sama zase.

Kaj se je z izvirnikom dogajalo?

Muzej objavi celotno pot in ta se, kot pri več drugih Seuratovih delih, začne v družini. Platno je domnevno kot darilo ali z dedovanjem prešlo od slikarja na njegovo mater, gospo Seurat, nato na njegovega svaka Léona Apperta v Parizu in na Appertovega sina Léopolda, ki je živel med letoma 1867 in 1931. Leta 1924 ga je Léopold prodal kritiku Félixu Fénéonu v Pariz – prav tistemu, ki je smer poimenoval. Septembra 1937 ga je pridobila Marie N. Harriman v New Yorku, po njeni smrti pa njen mož W. Averell Harriman; od njega je prešlo na fundacijo W. Averell Harriman Foundation, ki ga je leta 1972 podarila muzeju. Vse navedene postaje so povzete po muzejskem zapisu.

Kje stoji ta slika med Seuratovimi deli?

Med obalnimi platni poznih let, ki jih je pri nas več. Večer, Honfleur je iz poletja 1886 in je enako prazen; Kanal pri Gravelinesu, Grand Fort-Philippe je z zadnjega takega poletja. Léon Appert, ki odpre zgodovino tega platna, odpre tudi zgodovino Vaze s cvetjem v Cambridgeu in Angelike, priklenjene na skalo v Pasadeni – trije muzeji ga navedejo drug od drugega neodvisno. Metoda, ki ji pravimo pointilizem, je tu popolnoma izoblikovana, vrh te metode hrani Art Institute of Chicago, smer, ki ji pravimo neoimpresionizem, pa je Fénéon poimenoval nekaj let prej.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z rokami in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu in pri tem motivu je najtežje ravnovesje: velike, skoraj prazne ploskve morja in neba morajo ostati žive, hkrati pa se ne smejo razpasti v vzorec. Pointilistična tehnika je pri tem neusmiljena – premalo pik in ploskev otrpne, preveč in se prizor razdrobi. Vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja in nobeni dve nista povsem enaki; to ni reprodukcija znane slike, natisnjena na platno, ampak delo, ki nastane od začetka. Pred odpremo delo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih ateljejskih fotografij dokončanega dela. Ko ga bomo naslednjič naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katera: 120 x 100 cm. Izvirnik meri 80,9 x 65,1 cm in leži med našima prvima dvema stopnicama: 70 x 55 cm je najbližja pod njim, 100 x 80 cm pa najbližja nad njim in mu je po razmerju najbolj podobna. Format je ležeč in skoraj kvadraten, zato dobro sede na mirno steno brez sosedov: 70 x 55 in 100 x 80 cm sta za pisarno ali hodnik, 120 x 100 in 140 x 110 cm delujeta kot samostojno delo, 160 x 130 in 180 x 140 cm zahtevata svojo steno, 200 x 160 in 246 x 197 cm pa sta za velike prostore, kjer morje dobi pravo mero. Vse naše slike na platnu za ta motiv nastanejo po naročilu.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da obzorje nikoli ni raztegnjeno; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite vedeti, kako bo delo učinkovalo na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor, ki jo naročite posebej.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Georges Seurat, njegova obalna poletja pa opisuje naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Washingtonu, v National Gallery of Art, pod inventarno številko 1972.9.21. Muzej navaja, da trenutno ni razstavljeno.

Iz katerega leta je slika?

Muzej jo datira v leto 1888 – eno samo letnico, brez »okoli« in brez razpona, zato jo tako tudi navajamo.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navede 65,1 x 80,9 centimetra kot skupno mero, torej 80,9 x 65,1 cm po našem zapisu širina krat višina.

Katere barve so v njej?

Muzej jih našteje sam: sivkasta, lila, hladno modra, topla zelena, rumena in breskova, nanesene v plasteh drobnih pik.

Kdo je bil Félix Fénéon?

Kritik, ki mu je smer dolžna svoje ime, in po muzejevem zapisu lastnik tega platna od leta 1924. Delo je torej nekaj let viselo pri človeku, ki je gibanje poimenoval.

Kako je prišlo v Washington?

Kot darilo fundacije W. Averell Harriman Foundation v spomin na Marie N. Harriman, leta 1972.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 120 x 100 cm; izvirnik leži med 70 x 55 in 100 x 80 cm, pri čemer je 100 x 80 cm po razmerju najbližja. Podroben vodnik po merah je zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je z oljnimi barvami ročno naslikano na platno; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne more posnemati.

Kako je dostavljeno?

Napeto na podokvir in uokvirjeno, če ste tako izbrali, v 15 do 45 dneh, potem ko potrdite fotografijo končanega dela.

Je slika primerna za darilo?

Zelo. Obalni motiv je miren in se poda skoraj vsakemu prostoru, zelena in modra pa se dobro ujemata s svetlimi stenami. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: zeleni griči, ki se umikajo proti turkizno modremu morju – brez ljudi in brez ladij
• Izvirnik: 80,9 x 65,1 cm, oljna barva na platnu, National Gallery of Art, Washington (1972.9.21)
• Naša izvedba: ročno naslikana oljna slika na platnu, osem dimenzij od 70 x 55 do 246 x 197 cm
• Zanimivost: francoski slikar je platno pustil materi, od leta 1924 pa ga je imel Félix Fénéon, kritik, ki je smer poimenoval