Sandro Botticelli – Objokovanje mrtvega Kristusa (Milano)

Objokovanje mrtvega Kristusa (Milano) je Sandro Botticelli naslikal med letoma 1490 in 1495: Marija omedli z mrtvim sinom v naročju, sveti Janez ji podpira glavo, tri Marije, med njimi Magdalena ob Kristusovih nogah, žalujejo okoli njiju, nad vsemi pa Jožef iz Arimateje dviga trnovo krono in žeblje. Izvirnik, tempera na lesu velikosti 107 x 71 cm, hrani Museo Poldi Pezzoli v Milanu. Naš slikar ga za vas ročno naslika z oljem na platnu v 6 pokončnih velikostih od 42 x 65 do 100 x 155 cm ali v dimenziji po meri. Preden Objokovanje odpotuje k vam, prejmete fotografijo dokončanega dela.

Objokovanje mrtvega Kristusa (Milano) – Sandro Botticelli

Kaj prikazuje milansko Objokovanje?

Slika je visoka in ozka. Ozadje zapira temna odprtina skalnega groba, ki jo ob straneh uokvirjata podboja iz klesanega kamna, zgoraj pa težka kamnita preklada. Pred to temo se ljudje stisnejo v en sam strnjen kup, ki se od tal dviga proti vrhu kot piramida.

Na vrhu stoji sivolasi Jožef iz Arimateje v oranžnem oblačilu z zlato vzorčastim ovratnikom. V desnici dviga trnovo krono, v levici tri žeblje, oboje ovito v prosojno tančico, pogled pa upira v nebo. Pod njim se sveti Janez v rdečem plašču sklanja k Mariji in ji z dlanjo podpira obraz.

Marija v temnem plašču in beli pokrivali sedi z zaprtimi očmi, kakor da je izgubila zavest. Čez njena kolena leži bledo Kristusovo telo na belem progastem prtu, okoli bokov ima le ozko tkanino. Ob materini postavi je njegovo telo presenetljivo majhno, glava mu omahne nazaj.

Desno žena v beli tančici z obema rokama drži Kristusovo glavo, levo pa druga, zavita v siv plašč, skriva obraz. Spodaj levo kleči Marija Magdalena v rdečem, z dolgimi razpuščenimi lasmi, in si Kristusove noge pritiska k licu. Skoraj vsi imajo oči zaprte, okoli glav pa jim sijejo tanki žarki svetniških sijev.

Kaj pomeni prizor objokovanja?

Objokovanje je trenutek Kristusovega trpljenja med snemanjem s križa in polaganjem v grob. Najbližji se zberejo okoli mrtvega telesa, preden ga odnesejo v grobnico, katere vhod vidimo za njimi.

Jedro slike je pieta, po italijansko »usmiljenje«: Marija, ki v naročju drži mrtvega sina. Botticelli jo postavi pokonci in njeno postavo naslika širše, kot bi jo gledali skozi širokokotni objektiv.

Jožef iz Arimateje je po izročilu pomagal sneti Jezusa s križa. Trnova krona in žeblji v njegovih rokah so orodja trpljenja, njegov pogled navzgor pa opisi slike razlagajo, kot da bi nebo spraševal o tej smrti.

Tudi zaprte oči imajo svoj pomen: žalujoči ne zmorejo gledati mrtvega telesa.

Zakaj velja za eno najbolj pretresljivih Botticellijevih del?

Kompozicija sodi med najbolj dramatične, kar jih je Botticelli ustvaril. Telesa so tako stisnjena, da se njihove linije zlivajo v strnjen blok, ki ga na vrhu zaključi Jožefova pokončna postava.

Drže so zavite in raztegnjene. Botticelli se tu ne drži pravil naravnosti, temveč lastnega občutka za geometrijo, ki je po angleškem članku vplival na poznejše renesančne slikarje. Močne, kontrastne, skoraj same osnovne barve, rdeča, temno modra in oranžna, izraz še stopnjujejo.

Delo sodi v Botticellijevo pozno obdobje, ko se je od mitologije obrnil k resnim verskim temam. Raziskovalci v tem premiku pogosto vidijo vpliv pridigarja Girolama Savonarole, a kako močan je bil, ostaja odprto vprašanje.

Kratek opis slike in njenih likov ponuja članek na angleški Wikipediji, napisan v angleščini.

Kje visi izvirnik in kako je prišel v Milano?

Okoli let 1870–1875, v zadnjih letih njegovega življenja, se je slika pojavila v zbirki Giana Giacoma Poldija Pezzolija; danes visi v milanskem muzeju, ki nosi njegovo ime.

Prvotno je stala v florentinski cerkvi Santa Maria Maggiore. Pokončni format ima zato, ker je bila naslikana za stranico stebra, prav tako kot Botticellijeva slika Sveti Sebastijan iz leta 1474 v isti cerkvi. Giorgio Vasari jo je opisal kot zelo lepo pieto z majhnimi figurami ob kapeli Panciatichi.

Oltar je ustanovil Antonio Cioni, sliko pa je verjetno naročil njegov sin Donato d’Antonio, čeprav nekateri raziskovalci o tem dvomijo. Leta 1629 so oltar podrli, ploščo pa prenesli v zakristijo, kjer jo je sredi 18. stoletja še videl Giuseppe Richa. Nato se je za njo izgubila sled.

Leta 1951 jo je restavriral M. Pellicioli, leta 2014 pa restavratorji florentinskega Opificio delle Pietre Dure, ki so ji vrnili hladen, biserni ton Botticellijevih barv.

Milansko Objokovanje ali druga Botticellijeva slika?

Botticelli je to temo naslikal dvakrat. Druga različica, nastala okoli leta 1492, visi v münchenski Alte Pinakothek, pri nas pa jo najdete kot sliko Objokovanje mrtvega Kristusa. Milanska plošča ima izrazito pokončen format, liki pa so naloženi drug nad drugega v strmo piramido, ki jo zaključi Jožef s trnovo krono.

Ta umetniška slika je za tiste, ki iščejo resno, zbrano versko delo namesto okrasnega prizora. Ozki pokončni format se poda med dve okni, na hodnik, k bralnemu kotičku ali v prostor za tiho molitev.

Med poznimi verskimi deli je tudi slika Mistično rojstvo, majhna in zelo osebna slika s konca leta 1500, edina, ki jo je Botticelli opremil z letnico. Iz približno istega časa je slika Oznanjenje (Glasgow), drobna plošča z angelom in Marijo v kamniti dvorani.

Preostale slike Sandra Botticellija, od Madon do mitoloških prizorov, si oglejte na strani Sandro Botticelli.

Kako ročno naslikamo Objokovanje mrtvega Kristusa?

Izvirnik ni oljna slika: Botticelli ga je naslikal s tempero na leseni plošči, visoki 107 in široki 71 cm. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja z oljem na platnu, plast za plastjo, zato jo lahko pošljemo zvito, napeto na podokvir ali v okvirju.

Slikar najprej zariše piramido teles, od Magdaleninih las spodaj do Jožefovih rok z žeblji na vrhu, in temno odprtino groba. Nato položi velike barvne ploskve: Janezovo rdečo, Marijin temni plašč, Jožefovo oranžno oblačilo ter zelene in sive plašče žena.

Najdlje se zadrži pri obrazih z zaprtimi očmi, pri rokah, ki podpirajo glave in noge, ter pri bledem Kristusovem telesu. Čisto na koncu doda prosojne tančice, trne krone in tanke žarke sijev.

Katera velikost se poda kateri steni?

Na kratko: manjše velikosti za ozko steno ali hodnik, srednje nad komodo ali posteljo, največji dve za visoko steno v dnevni sobi ali ob stopnišču.

Objokovanje mrtvega Kristusa (Milano) slikamo v 6 pokončnih velikostih (širina x višina): 42 x 65, 48 x 75, 64 x 95, 70 x 110, 90 x 135 in 100 x 155 cm. Izvirnik meri 71 x 107 cm (širina x višina), zato so velikosti od 42 x 65 do 64 x 95 cm manjše od njega, 70 x 110 cm je približno enako velika, 90 x 135 in 100 x 155 cm pa sta večji od plošče v Milanu.

Pri 42 x 65 ali 48 x 75 cm se poda v spalnico, delovni kotiček ali med dve okni. Kot slika za dnevno sobo pride do izraza od 70 x 110 cm naprej, ko obraze in tančice razločite tudi z razdalje.

Lahko dobim drugo velikost in kateri okvir izbrati?

Da. Pri drugačnem razmerju ostane skupina žalujočih cela, prilagodimo pa kamnite podboje groba, temno ozadje ali tla v ospredju. Pri vsaki dimenziji ostane reprodukcija slike zgrajena okoli Marije in Kristusa. Za ponudbo nam pošljite dimenzijo po meri, odgovorimo s ceno in rokom.

Objokovanje pošljemo zvito v tulcu, napeto na podokvir ali okvirjeno. Za napenjanje in okvir poskrbi naša delavnica v Sloveniji, ki Objokovanje kot vse slike na platnu tudi varno zapakira. Letev za milansko pieto izberete v naši 3D aplikaciji, ogled na vaši steni pa je ločena storitev. Temnim tonom in rdečim plaščem pristaja temen les ali starinsko pozlačen okvir.

Kdaj prispe vaše Objokovanje?

Vaše Objokovanje je pripravljeno za odpremo 15 do 45 delovnih dni po potrditvi naročila. Ko slikar konča, vam pošljemo fotografijo slike, želene popravke pa naredimo, preden jo zapakiramo.

Milanska pieta do vas potuje brez carine, če živite v Sloveniji ali drugi državi EU, naročilo pa ščiti naš pravilnik o vračilih.

Za veliko noč ali za nekoga, ki ima rad tiho versko umetnost, je lepo darilo. Če ne poznate stene obdarjenca, podarite darilni bon, s katerim si sam izbere sliko in velikost.

Pogosta vprašanja

Kje lahko vidim izvirnik?

V muzeju Museo Poldi Pezzoli v Milanu, kjer visi tempera na lesu velikosti 107 x 71 cm.

Kaj drži mož na vrhu slike?

To je Jožef iz Arimateje s trnovo krono in tremi žeblji, orodji Kristusovega trpljenja.

Je to tisk?

Ne. To je ročno naslikana kopija, pri kateri vsako potezo na platno nanese slikar s čopičem.

Kako velik je izvirnik?

107 cm v višino in 71 cm v širino; naša velikost 70 x 110 cm mu je po merah najbližja.

Ali Objokovanje naslikate tudi v velikosti zunaj seznama?

Da. Sporočite želeno širino in višino Objokovanja, pa vam pošljemo ceno in rok.

Koliko časa čakam na Objokovanje in kako prispe?

15 do 45 delovnih dni do odpreme; sliko pošljemo zvito, napeto ali v okvirju.

Je primerna za spalnico ali kot darilo?

Da, zlasti kot velikonočno darilo ali za miren kotiček, kjer pokončni format lepo zapolni ozko steno.

V čem se razlikuje od münchenskega Objokovanja?

Milanska različica ima pokončen format, v katerem so liki zloženi v strmo piramido; münchenska je nastala okoli leta 1492.

• Motiv: omedlela Marija z mrtvim Kristusom v naročju, sveti Janez, tri Marije in Jožef iz Arimateje s trnovo krono pred temnim grobom.
• Izvirnik: tempera na lesu, 1490–1495, 107 x 71 cm, Museo Poldi Pezzoli, Milano.
• Naša slika: ročno naslikana z oljem na platnu v 6 pokončnih velikostih od 42 x 65 do 100 x 155 cm ali po meri.
• Dobro je vedeti: nastala je za steber florentinske cerkve Santa Maria Maggiore, zato je tako visoka in ozka.