Amedeo Modigliani – Materinstvo

Materinstvo je platno iz leta 1919, naslikano za francosko državno zbirko moderne umetnosti in obešeno v LaM v Villeneuve-d’Ascqu, pod številko AM 1994-425. Ženska sedi in v naročju drži majhnega otroka, v sivo modrem plašču čez temno oprsje, pred rdečimi in olivnimi deskami. Pri nas nastane kot ročno naslikana kopija, olje na platnu, po naročilu, v osmih merah ali v meri, ki nam jo poveste; pred odpremo vam pošljemo fotografijo končanega platna.

Materinstvo – Amedeo Modigliani

Kaj je na platnu?

Ženska sedi skoraj čelno pred nami z majhnim otrokom v naročju. Lasje so rdečkasto plavi, kratki in po sredini razdeljeni, obdajajo pa zelo dolg ovalen obraz; na vsakem licu je rožnat nadih, očesi sta bledo modra mandlja brez zenic, nos je ena dolga črta, usta pa majhna in zaprta. Čez temno modro oprsje z V-izrezom, kjer se pokaže rožnata spodnja srajca, nosi odprt sivo moder plašč, ki v dveh širokih krilih pade do robov platna. Dolgo temno krilo zapolni spodnji del, spodaj levo pa se prikažeta rjava škornja. Njena gola desna podlaht objame otroka, dlan je velika in dolgoprsta, na zapestju sta dva rdeča trakova. Otrok nosi temno modrozeleno čepico in globoko moder plašč, čez obe naročji pa je razprostrt bel predpasnik; njegov obraz je okrogel in rožnat in gleda naravnost predse. Za njima je stena iz navpičnic: opečnato rdeča na levi, olivno siva za glavo, temen steber, okrasta zgoraj desno, širok rdeč pas na desni in bledo sivo moder blok spodaj. Podpis je zgoraj desno.

Slika, ki pripada enemu muzeju in visi v drugem

Zapis nosi dve številki in pomenita različni stvari. AM 1994-425 je inventarna številka Musée national d’art moderne v Parizu, ki sliko ima v lasti; druga številka je njena depozitna številka v LaM v Villeneuve-d’Ascqu, kjer dejansko visi. Država jo je leta 1994 pridobila z dacijo, francosko ureditvijo, po kateri se davek na dediščino plača z umetninami in ne z denarjem, v Lille pa je prišla že prej, z donacijo Geneviève in Jeana Masurela. Slika je torej na severu Francije, ker je neka družina podarila zbirko, in pripada Parizu, ker je bil davčni račun poravnan s sliko. Muzej jo objavlja kot javno dobro in postavi tudi svojo fotografijo; ta je posneta v dvorani, z okvirjem v kadru, zato jo uporabimo za opis slike in ne za merjenje.

Zapis o izvirniku in tri objavljene mere

Muzej navaja olje na platnu, 129,8 cm visoko in 81 cm široko, s podpisom zgoraj desno – tretje delo zapored na tej polici, podpisano prav v tem kotu. Katalogi se ne ujemajo niti z njim niti med seboj: Pfannstiel in Ceroni tiskata 116 × 73 cm, Patani in Parisot 130 × 81, Lanthemann pa delo vodi pod številko 418. Tiskamo muzejevo številko, ker je edina od treh vzeta s predmeta, in to od tistih, ki ga imajo. Muzej v svojem zapisu popravi tudi literaturo: Scheiwillerjeva pariška izdaja iz leta 1928 je sliko reproducirala kot delo v zbirki Netter, muzej pa to naravnost označi za napako. Med šestinsedemdesetimi deli na tej polici sta natanko dve, ki kažeta žensko z dojenčkom – to in Ciganka z dojenčkom; tretjega otroka samega pa kaže L’Enfant gras. Delo ima tudi svoj zapis na Wikipodatkih. Ves izbor je v galeriji Amedea Modiglianija, o slikarju pa smo napisali daljši članek.

Kje je slika bila?

Veriga je kratka in nenavadno čista. Začne se pri Galerie Léopold Zborowski v Parizu – deveta veriga na tej polici, ki se začne pri trgovcu, ki je tudi sam na njej kot Portret Léopolda Zborowskega. Roger Dutilleul, pariški zbiratelj, ki je kupoval pri Zborowskem in je posloval s krogom École de Paris še za življenja njegovih slikarjev, jo je imel najpozneje leta 1929 in obdržal do leta 1956. Po dedovanju je prešla na njegovega nečaka Jeana Masurela, ki jo je imel do leta 1979 in jo nato skupaj z ostalim podaril muzeju v Lille Métropole; dacija leta 1994 je lastništvo prenesla v Pariz. Štirje lastniki v petinsedemdesetih letih in nobene dražbe na seznamu. Razstavljena je bila zgodaj: na spominski retrospektivi v Galerie Montaigne v Parizu od 11. do 29. decembra 1920, enajst mesecev po slikarjevi smrti, kjer je nosila številko 24. Pozneje je potovala – Pariz leta 1981, Martigny, Düsseldorf in Zürich leta 1991, Musée du Luxembourg leta 2002, Milano leta 2003 – v letih 2006 in 2007 pa je obiskala šest muzejev na Japonskem. Še ena delavka teh let je na tej polici, Prodajalka cvetja.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slika jo slikar, s čopičem, v olju na platnu, po vašem naročilu. Vsaka umetniška slika nastaja nekaj tednov in vsaka kopija je nekoliko svoja; to je posledica tega, da dela človek in ne stroj. Slika je zgrajena iz dveh modrih, ki ne smeta postati ena: plašč je mehko sivo moder, kredast in svetel, otrokov plašč pa globoko nasičeno moder, in če kopist prvega ogreje ali drugega posvetli, se lika zlijeta. Belina je druga naloga – predpasnik čez naročje ni bel, ampak hladno sivo bel, in če ga naslikaš čistega, ubiješ središče slike. Polt je oranžno kremna ob obeh modrinah, roka okoli otroka pa je namerno prevelika in predolga, kar je risba in ne napaka, ki bi jo bilo treba popraviti. Očesi sta prazni na obeh obrazih. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega platna in jo potrdite. Nikoli ni tisk.

Katero velikost izbrati?

Tu velikost in oblika kažeta na različni stopnici, zato navedemo obe. Izvirnik meri 81 × 129,8 cm, 80 × 130 cm pa je to na centimeter natančno – slika v svojem merilu, čeprav zaokrožitev širine na 80 pomeni 1,4 odstotka od razmerja izvirnika. Po samem razmerju sta najbližji 50 × 80 cm in 100 × 160 cm z 0,15 odstotka, sledi 73 × 116 cm z 0,8. Predlagamo 80 × 130 cm za prostor, kjer je slika sama predmet, in 100 × 160 cm tam, kjer mora zadržati veliko steno. Slika je mirna, navpična in v ozkem tonskem razponu ter se izplača obesiti dovolj nizko, da jo gledaš in ne gledaš navzgor vanjo. Modrini se dobro obneseta na beli, topli sivi in bledo zeleni steni. Postimpresionistična slika v meri, ki je ni na seznamu, ni težava: izdelamo jo po naročilu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V LaM v Villeneuve-d’Ascqu pri Lillu, v depozitu Musée national d’art moderne iz Pariza, ki ga ima v lasti pod številko AM 1994-425.

Kdo je ženska?

Noben zapis ne imenuje nje ne otroka. Je ena od delavk, ki jih je Modigliani slikal v svojem zadnjem letu.

Zakaj sta inventarni številki dve?

Ker sliko en muzej ima v lasti, drugi pa jo razstavlja. Številka AM je lastnikova, druga pa je depozitna številka tam, kjer slika visi.

Kako natančno sledi razmerju izvirnika?

Izvirnik meri 81 × 129,8 cm, in prav to mero imamo na seznamu: 80 x 130 cm. Razmerje je enako izvirnikovemu, odstopanja ni. Katalogi se o meri ne ujemajo in navajajo 81 × 129,8 cm; 73 × 116 cm; 81 × 130 cm; zgornja primerjava izhaja iz prve navedbe.

• Motiv: sedeča ženska z majhnim otrokom v naročju, sivo moder plašč čez temno oprsje, bel predpasnik čez naročje, zadaj rdeče in olivne deske
• Izvirnik: 81 × 129,8 cm, olje na platnu, 1919, Musée national d’art moderne, inv. AM 1994-425, v depozitu v LaM
• Naša različica: ročno naslikano olje na platnu, osem mer ali po meri, s fotografijo v potrditev pred odpremo
• Vredno vedeti: država jo je leta 1994 pridobila v plačilo davka na dediščino, razstavljena pa je bila že na prvi spominski razstavi enajst mesecev po Modiglianijevi smrti

Oči na tem platnu so naslikane brez zenic. Prešteli smo vseh 76 Modiglianijevih del na tej polici: 53 jih je takih, 17 ne – delo za delom.