Claude Monet – Prihod normandijskega vlaka

Prihod normandijskega vlaka je ročno naslikana reprodukcija Monetove pariške postaje: pod široko stekleno streho se v modrih oblakih dviga para, desno stoji temna lokomotiva z visokim dimnikom, po zelenkastih tirih pa se premikajo drobne postave. Izvirnik meri 80,2 x 60,3 cm, je olje na platnu in ga hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1933.1158. Muzej ga datira v leto 1877 in navaja podpis spodaj levo, »Claude Monet 77«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Prihod normandijskega vlaka – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Streha je glavna stvar. Zgornji dve tretjini zavzame ogrodje perona: poševni pasovi stekla in železa, ki se z obeh strani stekajo proti sredini, pod njimi pa visi gost oblak pare, moder in siv, ki zabriše vse, česar se dotakne. Desno od sredine stoji lokomotiva, temna in skoraj črna, z visokim dimnikom, iz katerega se para dviga naravnost navzgor. Levo na stranskem tiru stoji tovorni vagon, ob njem pa dve postavi. V sredini se v meglici komaj razločijo hiše mesta in visoka strešna konstrukcija druge hale. Spodnjo tretjino zavzamejo tiri, naslikani v zelenkastih in rjavih potezah. Podpis je spodaj levo, v temni barvi.

Katera postaja je to in kaj o njej pravi muzej?

Postaja Saint-Lazare v Parizu. Art Institute of Chicago v svojem zapisu pove, da je bila ta postaja Monetu v sedemdesetih letih domač in pomenljiv prizor: z nje se je odpeljal v Normandijo, kjer je v šestdesetih letih razvil svoje slikanje na prostem, in prav tam so impresionisti vstopali na vlake za mesteca zahodno in severno od Pariza. Muzej dodaja, da se je Monet tu osredotočil na peronsko halo iz stekla in železa, ker je v njej našel privlačno mešanico umetnega in naravnega: paro lokomotiv, ujeto pod konstrukcijo, in dnevno svetlobo, ki pada skozi zastekljene dele strehe.

Kako je delo datirano?

Z enim samim letom, in to iz dveh neodvisnih virov. Muzej v rubriki datacije navaja 1877, brez razpona in brez previdnostnega »okrog«. Na platnu je napis, ki ga muzej prepisuje: spodaj levo stoji »Claude Monet 77«. Ker se zapis muzeja in letnica na platnu ujemata, na tej strani navajamo leto 1877 brez pridržkov. Pri Monetovih delih to ni samoumevno: nekatera dela nosijo razpon ali previdnostni »okrog«, ker jih tako datira muzej, in tam letnice ne navajamo nikjer.

Kaj pove zapis muzeja o merah?

Delo hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1933.1158. Mere navaja v zaporedju višina krat širina, 60,3 x 80,2 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 80,2 x 60,3 cm. Z okvirjem celota meri 80,7 x 100,4 x 10,2 cm. Ta številka popravlja tisto, ki je prej stala na tej strani: navajali smo 59,6 x 80,2 cm, kar je podatek iz baze. Muzej meri svoje platno sam in dobi 60,3 v višino, torej sedem milimetrov več. Muzej tudi navaja, da delo trenutno ni razstavljeno.

Tretja impresionistična razstava, april 1877

Prav to platno je viselo na tretji impresionistični razstavi aprila 1877, na naslovu 6, rue Le Peletier; v katalogu je nosilo številko 97 in ime »Arrivée du train de Normandie, gare St-Lazare«. Muzej pove, da je Monet do tiste razstave dokončal osem od dvanajstih znanih platen s postaje Saint-Lazare in jih je verjetno razstavil v isti dvorani. Muzej dodaja tudi, da so bila ta platna njegov zadnji poskus, da bi upodobil mestno življenje: po njih se je obrnil h krajini in ostal pri njej.

Pot v Chicago: od Hoschedéja do Ryersona

Muzej objavlja nenavadno dolgo verigo lastnikov in vsaka postaja je njegova, ne naša. Delo je marca 1877 kupil Ernest Hoschedé; leta 1878 je prešlo k zbiratelju Georgesu de Bellio, po njegovi smrti leta 1894 pa k njegovi hčeri Victorine in zetu Eugènu Donop de Monchy. Okoli leta 1899 ga je imela hiša Bernheim-Jeune, do oktobra 1911 Paul Rosenberg, 13. oktobra 1911 pa ga je za 13.000 frankov kupila pariška hiša Durand-Ruel in ga še isti december prenesla v New York. Od tam je prišlo k Martinu A. Ryersonu iz Chicaga in z njegovo zbirko leta 1933 v muzej.

Dvanajst postaj Saint-Lazare — katera je naša?

Dvanajst znanih platen s to postajo pomeni, da je zamenjava resnična možnost, in dve sta posebej zavajajoči. Prvo hrani National Gallery v Londonu pod inventarno številko NG6479 in meri 73,6 x 54,3 cm — manjše platno z isto stekleno streho. Drugo je v Harvardu, pod številko 1951.53, in se imenuje Postaja Saint-Lazare: prihod vlaka — po naslovu skoraj naše, po merah pa precej večje, 101,5 x 83 cm. Naše je edino, ki ga Art Institute of Chicago poimenuje po normandijskem vlaku, pod inventarno številko 1933.1158. Še eno, Postajo Saint-Lazare iz pariškega Musée d’Orsay, prodajamo tudi mi.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Ta motiv je zahteven zaradi pare: ta ni predmet z robom, ampak prehod med dvema barvama, in če jo slikar naslika kot belo liso, streha za njo izgine, namesto da bi se skoznjo videla. Zato nastaja v tankih plasteh, ki se med sušenjem prekrivajo. Nasprotno pa morajo biti železni nosilci strehe potegnjeni v eni potezi, sicer ogrodje omahne. Vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, je nekoliko svoja. Pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 40 x 30 do 130 x 98 cm. Tu velja povedati nekaj, kar pri drugih Monetovih delih ne drži: mera 80 x 60 cm je od izvirnika oddaljena dva milimetra v širino in tri v višino. Je torej hkrati najbližja po velikosti in tako rekoč enaka po razmerju stranic, 1,33 proti izvirnikovim 1,33. Če hočete platno, ki je po obeh merah skoraj natanko kot original, je to ta. Prizor je nizek in širok, zato se dobro poda nad kavč ali komodo. Kot umetniška slika v jedilnici ali kot slika za dnevno sobo deluje 120 x 90 cm močneje, ker se para pri večji meri razloči na posamezne poteze. Sorodne motive najdete v galeriji Claude Monet: Železniški most pri Argenteuilu, Most pri Argenteuilu in Vrt Tuileries.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če želite razmerje izvirnika natanko, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih — čeprav je pri tem delu mera 80 x 60 cm že tako blizu, da razlike ne boste videli. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami. Okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se dobro obnese temen ozek okvir, ki posnema železo strehe; širok zlat okvir se s to sliko prepira. Muzej svoj izvirnik hrani v okvirju, s katerim celota meri 100,4 x 80,7 cm.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista in ju rešimo mi. Dostavljamo v Slovenijo in v države Evropske unije.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Chicagu, v Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1933.1158. Muzej navaja, da trenutno ni razstavljeno.

Katera postaja je naslikana?

Saint-Lazare v Parizu, postaja za Normandijo. Monet je z nje naslikal dvanajst znanih platen, osem jih je dokončal do razstave aprila 1877.

Je delo v National Gallery isto platno?

Ni. NG6479 meri 73,6 x 54,3 cm in je manjše; naše meri 80,2 x 60,3 cm in ga muzej poimenuje po normandijskem vlaku.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike je pri nas vedno naslikana z roko, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

Če želite biti čim bližje izvirniku, 80 x 60 cm: od njega se razlikuje za dva oziroma tri milimetre. Sicer izmerite steno in vzemite približno dve tretjini njene širine.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Izdelava po vaši meri je pri nas običajna, čeprav je pri tem delu ena od standardnih mer že skoraj natanko prava.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir v trdi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem. Pred tem prejmete fotografijo dokončanega dela.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je para pod stekleno streho prav tako vredna slikanja kot oblak nad poljem, in da se je impresionizem s tem preselil v mesto.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni. V javni zbirki je od leta 1933. Zadnja cena, ki jo muzej navaja, je 13.000 frankov iz leta 1911, kar o današnji vrednosti ne pove ničesar.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, nad pohištvom pa naj bo spodnji rob 20 do 30 cm nad njim. Več o postavitvi pišemo na našem blogu.

Je delo primerno za darilo?

Je, in če ne veste, katero mero bi izbrali, obstaja darilni bon, s katerim mero in motiv izbere obdarjeni.

• Motiv. Steklena in železna streha perona čez zgornji dve tretjini, pod njo oblak modre pare, desno temna lokomotiva, spodaj tiri z drobnimi postavami.
• Izvirnik. Olje na platnu, 80,2 x 60,3 cm, 1877, podpisano spodaj levo »Claude Monet 77«; Art Institute of Chicago, inv. št. 1933.1158, zbirka Ryerson.
• Naše. Osem mer od 40 x 30 do 130 x 98 cm; mera 80 x 60 cm je od izvirnika oddaljena le dva in tri milimetre.
• Vredno vedeti. Prav to platno je viselo na tretji impresionistični razstavi aprila 1877 pod katalogno številko 97.