Claude Monet – Maki pri Argenteuilu

Maki pri Argenteuilu je Monetovo platno iz leta 1873: pobočje, posuto z rdečimi maki, ženska z modrim sončnikom in otrok, ki gresta skozenj, in nad vsem visoko nebo z razpršenimi oblaki. Izvirnik hrani Musée d’Orsay v Parizu. Pri nas je to ročno naslikana reprodukcija, olje na platnu, na voljo v devetih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Maki pri Argenteuilu – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Poletno popoldne na travniku nad Argenteuilom, kjer je Monet takrat živel. Po pobočju se od levega roba spušča polje makov, po njem pa se navzdol pomikata dve postavi: ženska s temno modrim sončnikom in otrok s slamnikom, ki hodi pred njo. Desno se razteza svetla trava, ob obzorju vrsta dreves in med njimi hiša z rdečo streho. Ta oljna slika nima ne dogodka ne pripovedi — je zapis nekega sprehoda, in prav zato jo muzej vodi tudi pod drugim imenom, La promenade. Argenteuil je bil takrat vikend kraj četrt ure vlaka iz Pariza, in prav zato sta postavi na travniku oblečeni za sprehod in ne za delo: to ni podeželje, ampak izlet.

Kaj je na platnu?

Zgoraj levo, na robu pobočja, sta še dve postavi, manjši od prvih: ista ženska in isti otrok, naslikana drugič, višje in dlje. Zaradi tega se travnik bere kot pot, ne kot ploskev — oko gre od zgornjega para k spodnjemu in s tem prehodi razdaljo. Maki niso narisani, ampak naneseni kot posamezni rdeči dotiki, gostejši spodaj levo in redkejši proti sredini; med njimi je trava zelena, rumena in mestoma modrikasta. Nebo zavzame zgornjo tretjino in je slikano v širokih belih in modrih potezah. Impresionistična slika je tu zgrajena iz dveh nasprotij: mirna vodoravnica obzorja in nemirno, razpršeno rdeče pod njo. Mak je sicer plevel: raste sam od sebe ob robovih žitnih polj in se ne sadi. Kar vidimo, torej ni vrt, ampak tisto, kar se na njivi pojavi brez človeka — in prav zato je polje neenakomerno.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker je bila med tistimi, ki jih je Monet razstavil na prvi impresionistični razstavi. Takrat je bila to nenavadna slika: brez dokončanih obrazov, brez risbe, s cvetjem, ki je zgolj rdeča pika. Umetniška slika, ki ne pripoveduje in ne dokončuje, je bila za obiskovalca leta 1874 težka; danes je prav ta lahkotnost razlog, da motiv deluje sproščeno in ne staro. Razstava, na kateri je bila prvič prikazana, je bila tista, ki je gibanju dala ime — pomladi leta 1874, v Nadarjevem ateljeju v Parizu, brez žirije in brez nagrad.

Kdo sta postavi na travniku?

Muzej ju poimenuje, a s pridržkom, ki je njegov in ne naš: mlada ženska s senčnikom in otrok v ospredju sta po muzejskem zapisu »sans doute«, torej najbrž, Camille, slikarjeva žena, in njun sin Jean. Več od tega muzej ne pove, in tudi mi ne. Kar je gotovo, je nekaj drugega: postavi sta na platnu dvakrat, spodaj velika in zgoraj majhna, in ta ponovitev je to, kar sliki da gibanje. Reprodukcija slike zato ne sme obeh parov naslikati enako izrazito — zgornji mora ostati komaj nakazan.

Kateri Monetov Argenteuil je to?

Argenteuil je Monetov najbolj naslikan kraj: v sedmih letih tam je nastalo več sto platen. Sprehod ob reki je — Sprehod pri Argenteuilu; cestni most čez Seno je — Most pri Argenteuilu; jadrnice v zalivu so — Bazen v Argenteuilu. Pozneje, v Givernyju, se je k makom vrnil v drugem merilu — Makovo polje (Giverny). Pozor pri iskanju: Makova polja pri Argenteuilu v Metropolitanskem muzeju so drugo platno, dve leti mlajše in brez postav v ospredju. Monetov vrt v Argenteuilu leta 1872, z mlado žensko, ki bere v travi, medtem ko sonce pada skozi listje, je Pomlad.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Najprej gre nebo, potem trava, in šele nazadnje maki — vsak kot svoj dotik, brez risbe pod njim. Prav tu se ročne kopije ločijo: če so maki enakomerno razporejeni, polje postane vzorec; če so razporejeni kot v izvirniku, v gnezdih in prazninah, ostane travnik. Na prvi fotografiji stoji dokončano delo v sivorjavi letvi s široko kremno notranjo obrobo, še zavito v zaščitno folijo, na mizi v naši delavnici — tako vidite, kako motiv deluje z okvirjem in kako je pripravljen za odpremo.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, olje na platnu, izdelana posebej za naročilo. Na fotografiji je videti, da poteze stojijo nad površino; tiskana reprodukcija je gladka.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: za dnevno sobo vzemite 100 x 80 cm, za manjšo steno 65 x 50 cm, ki je od izvirnika ožje za 3 mm, za veliko steno pa 130 x 100 ali 150 x 120 cm. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine kavča ali komode. Vmesne mere 80 x 60, 90 x 70 in 110 x 90 cm pokrijejo večino spalnic in jedilnic. Slika s tem motivom je svetla in prijazna, zato prenese tudi ozek hodnik, kjer jo gledalec vidi od blizu in opazi posamezne dotike.

Kako visoko obesiti sliko: sredino platna postavite približno 150 cm nad tla. Motiv je vodoraven in miren, zato ga ne obešajte previsoko.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od naštetih mer ne ustreza, naredimo sliko po meri — pošljite širino in višino in povemo ceno in rok. Izvirnik meri 65,3 x 50 cm, kar je razmerje približno 1,31 : 1. Slika na platnu je napeta na lesen podokvir, robovi so poslikani, zato brez okvirja ni videti nedokončana. Na fotografiji je delo v sivorjavi letvi s kremno obrobo; k temu motivu se dobro podajo tudi svetle naravne letve.

Dostava in jamstvo

Naslikano delo pošljemo v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Madžarsko, zavito v zaščitno folijo in v trdi škatli — tako, kot je na fotografiji. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela; če na njej kaj ne ustreza, popravimo, preden gre iz delavnice. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Musée d’Orsay v Parizu, pod inventarno številko RF 1676. Muzej ga je dobil leta 1906 z donacijo Étienna Moreau-Nélatona.

Iz katerega leta je?

Iz leta 1873. Muzej navaja tudi mero, 50 cm višine in 65,3 cm širine, in tehniko, olje na platnu.

Zakaj sta postavi na sliki dvakrat?

Ker Monet ni slikal prizora, ampak pot skozenj. Spodnji par je blizu in velik, zgornji daleč in majhen; med njima je razdalja, ki jo oko prehodi. Če bi bil samo en par, bi bil travnik ploskev.

Kaj slika pomeni?

Zgodbe ne pripoveduje in ne predstavlja ničesar zunaj sebe. Monet je naslikal svetlobo in barvo poletnega popoldneva na travniku nad Argenteuilom, kjer je takrat živel; postavi sta manj pomembni od rdečih dotikov makov okoli njiju.

• Ročno naslikano. Olje na platnu, brez tiska in brez strojnega nanosa.
• Devet mer ali po meri. Od 50 x 40 do 150 x 120 cm, med njimi 65 x 50 cm, ki je od izvirnika ožje za 3 mm.
• Fotografija pred odpremo. Delo vidite dokončano in uokvirjeno, preden zapusti delavnico.
• Podatki iz muzeja. Leto, mera in inventarna številka so zapisani tako, kot jih vodi Musée d’Orsay.