Claude Monet – Vrt Tuileries

Vrt Tuileries je ročno naslikana reprodukcija Monetovega pariškega pogleda z okna: spodnji dve tretjini zavzame park, nad njim se v svetli meglici razteza mesto, iz katerega štrlita dva vitka zvonika, spodaj levo pa se svetlika ovalni bazen. Izvirnik meri 75,5 x 50 cm, je olje na platnu in ga hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2705. Muzej ga datira okoli leta 1876 in ga v svojem zapisu imenuje skico. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Vrt Tuileries – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Pogled pada strmo navzdol in nazaj. Spodnjo polovico zavzema temna masa drevja: široka in strnjena, naslikana v kratkih krožnih potezah, tako da se posamezna krošnja ne loči od sosednje. V spodnjem levem kotu leži ovalni bazen, bled in gladek, ob njem pa rožnata pot. Desno spodaj se odpre travnata ploskev, svetlejša in bolj zelena, po kateri se premikajo drobne postave. Nad drevjem teče pas mesta, zabrisan v meglico, iz njega pa se dvigneta dva vitka zvonika in ob njiju nižji stolp. Zgornjo četrtino zavzame nebo, svetlo in vodoravno pomazano, brez oblakov s trdim robom. Barvni razpon je ozek: zelena, siva in bleda rumena.

Od kod je Monet gledal?

Z okna stanovanja, ki mu ga je posodil zbiratelj Victor Chocquet. Musée Marmottan Monet, ki hrani sorodno platno, v svojem zapisu pove, da je bil Chocquet skromen carinski uradnik in eden prvih, ki so podprli Paula Cézanna, in da je leta 1876 svoje stanovanje dal na voljo Monetu. Stanovanje je bilo v petem nadstropju na naslovu 198 Rue de Rivoli in je gledalo navzdol na vrt Tuileries. Ta razgled je po zapisu muzeja navdihnil štiri Monetove slike. Pogled od zgoraj navzdol je bil takrat nenavadna izbira; mesto se od tam ne bere kot ulica, ampak kot ploskev.

Zakaj muzej temu platnu pravi skica?

Ker tako stoji v njegovi označbi. Musée d’Orsay delo vodi pod imenom, sestavljenim iz dveh delov, ločenih s podpičjem: »Les Tuileries ; esquisse«. Drugi del ni naslov, ampak opredelitev: gre za skico, torej za platno, ki motiv postavlja in ga ne dodela do konca. To se na sliki tudi vidi. Drevje je naslikano kot masa in ne kot posamezna drevesa, postave so poteze brez obrazov, mesto v ozadju je zabrisano. Naša razpredelnica to označbo navaja v vrstici Drugi naslovi prav zato, ker je muzejeva in ne naša.

Zakaj letnica ni ena sama?

Ker je muzej ne navaja. V rubriki Datation piše »vers 1876«, torej okoli leta 1876, in muzej tega ne zoži. Zato tudi mi ne zapišemo enega leta, čeprav bi bilo videti bolj urejeno. Podatkovne baze so tu bolj samozavestne od muzeja: Wikidata navaja 1875, in to z natančnostjo leta. Kjer se muzej in baza razhajata, sledimo muzeju — tudi takrat, kadar baza ponuja natančnejši podatek, kot ga hrani ustanova, ki delo dejansko ima. Prej je na tej strani stalo leto 1875, prevzeto iz baze; zdaj stoji muzejev pridržek.

Kaj pove zapis muzeja o merah?

Delo hrani Musée d’Orsay pod inventarno številko RF 2705. Mere navaja v zaporedju višina krat širina, H. 50 ; L. 75,5 cm, in dodaja mero z okvirjem, 68,5 x 93 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 75,5 x 50 cm. Tehnika je olje na platnu. Tudi ta številka popravlja tisto, ki je prej stala na tej strani: navajali smo 50 x 74 cm, spet po bazi. Muzej meri svoje platno sam in dobi 75,5 cm v širino, torej poldrugi centimeter več.

Isto volilo, druga slika: Caillebottova zapuščina

Muzej navaja en sam način pridobitve: »Legs Gustave Caillebotte, 1896«, torej volilo Gustava Caillebotta iz leta 1896. Caillebotte je bil tudi sam slikar in eden redkih, ki je dela svojih tovarišev kupoval takrat, ko jih ni hotel nihče; njegova zbirka je ena od temeljnih poti, po katerih je impresionizem prišel v francoske javne zbirke. Po isti poti je v Orsay prišlo tudi delo Snežni učinek v Vétheuilu, ki ga prodajamo na tej polici: isto volilo, isto leto, druga slika. Verige lastnikov pred tem muzej ne objavlja, zato je tudi mi ne izmišljamo.

Štiri slike z istega okna — katera je naša?

Zamenjava je tu resnična možnost, saj so vse štiri isti razgled. Najbolj znana med njimi visi v Musée Marmottan Monet pod inventarno številko 4016, meri 73 x 54 cm in je datirana v 1876. Muzej jo sam imenuje najbolj dodelano od vseh in pravi, da jo od drugih loči uravnotežena kompozicija. To se na obeh platnih tudi vidi. Marmottanovo drži ob levem robu velika svetla masa paviljona Marsan, obzorje je postavljeno visoko, v parku pa se ločijo bazeni, gredice, kipi in posamezne postave s senčniki. Na našem paviljona ni, obzorje leži nižje, park pa je ena sama temna masa. Marmottanovo je torej dodelana različica, naše pa tisto, ki ga Orsay imenuje skico.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Ta motiv je zahteven prav zato, ker je skica: parkovna masa ni sestavljena iz oblik, ki bi se dale prerisati, ampak iz stotin kratkih krožnih potez v treh ali štirih zelenih. Če jih slikar zgladi v enakomerno ploskev, park otrpne in slika izgubi utripanje, ki ga ima izvirnik. Zato nastaja od temne podlage navzgor, svetlejše poteze pa pridejo zadnje. Vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, je nekoliko svoja; dve naročili istega motiva se nikoli ne ujameta do potankosti. Pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 60 x 40 do 150 x 100 cm. Izvirnik je širok 75,5 cm in visok 50 cm, zato mu je po velikosti najbližja mera 80 x 55 cm, po razmerju stranic pa 60 x 40, 90 x 60 in 150 x 100 cm, ki so vse pri 1,50, izvirnik pa pri 1,51. Prizor je izrazito ležeč in nizek, zato se dobro poda nad kavč, komodo ali posteljo, torej tam, kjer je stena širša kot višja. Kot umetniška slika v jedilnici ali kot slika za dnevno sobo deluje 110 x 75 cm mirno, ker je barvni razpon te slike ozek in tih. Sorodne pariške motive najdete v galeriji Claude Monet; blizu po kraju in času sta Postaja Saint-Lazare in Ženske v vrtu, iz istega desetletja pa Bazen v Argenteuilu.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Nobena od osmih mer ne ponovi razmerja izvirnika natanko. Če želite prav to razmerje, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami. Okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se dobro obnese ozek svetel okvir, ki ne tekmuje s temno maso parka; širok temen okvir jo zapre. Muzej svoj izvirnik hrani v okvirju, s katerim celota meri 93 x 68,5 cm.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista in ju rešimo mi. Dostavljamo v Slovenijo in v države Evropske unije.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2705. Tja je prišel z volilom Gustava Caillebotta leta 1896.

Kateri park je naslikan?

Vrt Tuileries v Parizu, gledan z okna v petem nadstropju na naslovu 198 Rue de Rivoli, ki je Monetu poleti 1876 posodil zbiratelj Victor Chocquet.

Je delo v Marmottanu isto platno?

Ni. Marmottanovo meri 73 x 54 cm in kaže ob levem robu paviljon Marsan, ki ga na našem ni. Isti razgled, drugo platno.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike je pri nas vedno naslikana z roko, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

Izmerite širino stene ali pohištva pod njo in izberite platno, ki zavzame približno dve tretjini te širine. Ker je prizor nizek in širok, se tu obnesejo tudi bolj podolgovate mere.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Izdelava po vaši meri je pri nas običajna in edina ohrani razmerje izvirnika 75,5 proti 50.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir v trdi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem. Pred tem prejmete fotografijo dokončanega dela.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je mesto z visokega okna videti kot krajina in da park od tam ni vrsta dreves, ampak ena sama temna ploskev.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni. V javni zbirki je od leta 1896 in ni na trgu. Cene mu zato nihče ne določa in je tudi mi ne navajamo.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, nad pohištvom pa naj bo spodnji rob 20 do 30 cm nad njim. Več o postavitvi pišemo na našem blogu.

Je delo primerno za darilo?

Je, in če ne veste, katero mero bi izbrali, obstaja darilni bon, s katerim mero in motiv izbere obdarjeni.

• Motiv. Vrt Tuileries z visokega okna: temna masa parkovnega drevja čez spodnjo polovico, ovalni bazen spodaj levo, zabrisano mesto z dvema vitkima zvonikoma nad njim.
• Izvirnik. Olje na platnu, 75,5 x 50 cm, okoli 1876 po muzejski dataciji; Musée d’Orsay, inv. št. RF 2705, volilo Gustava Caillebotta 1896; muzej ga vodi kot skico.
• Naše. Osem mer od 60 x 40 do 150 x 100 cm ali izdelava po vaši meri, ki edina ohrani razmerje izvirnika.
• Vredno vedeti. Isti razgled je dal štiri Monetove slike; najbolj dodelano hrani Musée Marmottan Monet, naše pa je tisto, ki ga Orsay imenuje skico.