Claude Monet – Impresija, sončni vzhod

Impresija, sončni vzhod je Monetov pogled na pristanišče v Le Havru, naslikan novembra 1872 z okna hotelske sobe: nad meglenim bazenom stoji majhno oranžno sonce, pod njim pa se v vodi lomi stolpec kratkih oranžnih potez. Izvirnik hrani Musée Marmottan Monet v Parizu pod inventarno številko 4014. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Impresija, sončni vzhod – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Pristanišče v Le Havru ob zori. Monet je novembra 1872 stanoval v hotelu Amirauté in motiv naslikal z okna svoje sobe, obrnjenega na zunanji bazen. Na prizoru ni portreta in ni imenovanih oseb: edina človeška figura je veslač v ospredju, ki v zapisu ni poimenovan, zato ga tudi mi ne poimenujemo. Kar je na sliki, je torej kraj in ura — industrijsko pristanišče v trenutku, ko se sonce dvigne dovolj visoko, da se loči od megle. Leta 1874 je prav ta motiv dal ime celotnemu gibanju.

Kaj je na platnu?

Platno je ležeče. Skozi jutranjo soparo se vidi bazen: vse je v modro-sivih in bledo zelenkastih tonih, razen sonca. To je majhen oranžno rdeč krog desno od sredine, postavljen dovolj visoko, da že stoji nad meglo. Pod njim teče navpičen stolpec kratkih oranžnih potez — odsev ni naslikan kot zvezna črta, ampak kot vrsta ločenih packic, ki se proti gledalcu razmikajo. V ospredju sta dva temna čolna; v bližnjem stoji postava z veslom, drugi je nekoliko za njim in levo. Levo se dvigajo jambori, križi in žerjavi privezanih ladij, naslikani z navpičnimi modro-sivimi potezami, ki se zgoraj izgubijo v sopari. Desno se isti motiv ponovi, še bolj zabrisano. Voda je sestavljena iz vodoravnih črtic modre, sive in bledo rumene. Kot slika na platnu je prizor grajen iz kratkih potez in ne iz risbe.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker je iz nje nastalo ime za celo obdobje. Delo je bilo razstavljeno na prvi razstavi Société anonyme des artistes peintres, sculpteurs et graveurs, ki je od 15. aprila do 15. maja 1874 potekala v nekdanjem ateljeju fotografa Nadarja na 35 boulevard des Capucines v Parizu. Kritik Louis Leroy je 25. aprila 1874 v satiričnem listu Le Charivari objavil zapis z naslovom L’Exposition des impressionnistes in besedo privzel prav iz Monetovega naslova — posmehljivo. Oznaka se je prijela in ostala. Slika je bila torej najprej dokaz, da je bilo nekaj narejeno premalo dodelano, in šele pozneje izhodišče impresionizma.

Kaj slika pomeni?

Ne pripoveduje zgodbe; ustavi svetlobno stanje. Zanimivo je, da sonce tu ni najsvetlejša točka — po svetlosti se skoraj ujema z meglo okoli sebe in izstopa skoraj izključno po barvi. Prav zato prizor deluje kot bežen vtis in ne kot prizor pod močno lučjo. Odsev v vodi je narejen iz posameznih potez, ki jih oko sestavi v trak šele na razdalji; od blizu razpade na packe. Motiv ni romantičen: v ozadju so žerjavi, dimniki in privezane ladje delujočega pristanišča. Kot impresionistična slika je to zapis o zraku in uri, ne o pristanišču kot temi; kot oljna slika ostane mirna tudi na manjši steni.

Je to različica iz Marmottana ali tista iz Gettyja?

Monet je pristanišče v Le Havru ob sončnem vzhodu naslikal več kot enkrat, zato se dve deli redno zamenjujeta. To je različica iz Marmottana: 65 x 50 cm, datirana 1872, inventarna številka 4014. Sestrsko delo Sunrise (Marine) v muzeju J. Paul Getty je nekoliko manjše, 50,2 x 61 cm, in ga muzej datira v pomlad 1873. Če se spominjate majhnega oranžnega sonca z razlomljenim odsevom in dveh temnih čolnov v ospredju, gledate to stran. Druga Monetova pomorska in obrežna dela pri nas so Ribiške ladje na morju, Ribiške ladje na plaži pri Étrétatu, Terasa ob morju, Sainte-Adresse in Železniški most pri Argenteuilu.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela s čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom, in gradi površino tako kot izvirnik: tanko in zabrisano v megli, gosteje in bolj razločno v odsevu. Na prvi fotografiji stoji dokončano platno uokvirjeno na stojalu v naši delavnici, posneto od spredaj; na drugi je isto delo posneto pod ostrim kotom z leve, tako da se vidita profil in globina letve ter kako se svetloba lomi po nanosu. Tretja fotografija je makro posnetek levega dela pristanišča: jambori in žerjavi so potegnjeni s tankim čopičem čez zabrisano modro-sivo podlago in skozi tanke prehode se vidi tkanina platna. Četrta pokaže oba čolna in vodo od blizu — kratke poteze v modri, zeleni in okrasti stojijo druga ob drugi in se ne zlijejo. Prav to je tisto, česar tisk ne more dati, ker tam ni ničesar, kar bi metalo senco. Vsak izvod je narejen posebej, zato sta dve platni vedno malo različni; kot ročno naslikana kopija je vsako svoje delo. Vsaka umetniška slika, ki zapusti naš atelje, je prej posneta ob dnevni svetlobi.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero: 63 x 48 cm. To je naša mera, ki je najbližja izvirniku — ta meri 65 x 50 cm, torej sta obe strani krajši za dva centimetra, razmerje 0,762 pa je od izvirnikovega 0,769 oddaljeno sedem tisočink. Format je ležeč, zato zahteva široko in ne visoko steno. Meri 40 x 30 in 50 x 40 cm sodita v hodnik, na ozko steno med vrati ali v skupino; 70 x 50 in 80 x 60 cm sta običajni nad komodo ali pisalno mizo; 90 x 70 cm dobro stoji nad zofo. 120 x 90 in 150 x 110 cm sta za široke stene in visoke prostore, kjer ima odsev prostor, da se razpre. Ker je prizor tih in nizko kontrasten, deluje bolje na mirni, svetlejši steni kot na temni. Na drugi fotografiji je videti, kako uokvirjeno delo stoji v resničnem prostoru. Kot slika za dnevno sobo ta motiv prostor umirja, namesto da bi ga poudarjal.

Kako visoko obesiti sliko: sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal; nad zofo 15–25 cm nad naslonom. Ležeči format prenese tudi nekoliko nižjo postavitev.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje stranic izvirnika, da se pristanišče ne stisne; to je naša slika po meri. Vsak izvod prispe napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje, tako da je uporaben takoj. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse naše letve, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les, preden se odločite — aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo delo videti na vaši steni, je to naša ločena storitev vstavljanja v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte od 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila; reprodukcija slike je pred odpremo pregledana še enkrat. Celotno ponudbo najdete v galeriji Claude Monet, pot slikarja pa je opisana v članku o Claudu Monetu.

Če slike ne izbirate zase in ne veste, katera velikost bo prava, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere velikost in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Musée Marmottan Monet v Parizu, pod inventarno številko 4014. Muzejski zapis ga vodi kot olje na platnu, 65 x 50 cm brez okvirja.

Kaj slika pomeni na kratko?

Zapis o svetlobi in zraku ob zori nad delujočim pristaniščem: sonce izstopa po barvi, ne po svetlosti.

Iz katerega leta je slika?

Ob podpisu stoji letnica 1872. Prvič je bila razstavljena leta 1874 v Parizu, na prvi razstavi impresionistov.

Zakaj je Monet naslikal Vtis, sončni vzhod?

V pristanišču Le Havre, kjer je odraščal, je hotel ujeti hiter vtis jutranje svetlobe, ne natančnega pogleda. Zato je delo za katalog razstave poimenoval »vtis«.

Kje je Monet naslikal sliko?

V pristanišču Le Havre v Normandiji, z okna nad pristaniščem, od koder je gledal ladje in dimnike v jutranji meglici.

Je original naprodaj in koliko je vreden?

Ne. Original je v muzejski zbirki in ni naprodaj, zato nima tržne cene. Monetova glavna platna sodijo med najdražje slike, prodane na dražbah: ena od Monetovih slik Kopice sena (Meules, 1890) je bila maja 2019 na dražbi pri Sotheby’s prodana za 110,7 milijona dolarjev.

• Motiv: pristanišče v Le Havru ob zori, oranžno sonce in razlomljen odsev, dva čolna v ospredju — november 1872
• Izvirnik: 65 x 50 cm, olje na platnu, Musée Marmottan Monet, Pariz (inv. 4014)
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem mer od 40 x 30 do 150 x 110 cm; 63 x 48 cm je najbližja izvirniku
• Zanimivost: sonce je po svetlosti skoraj enako megli okoli sebe — izstopa po barvi, ne po svetlobi