Opis
Avtoportret je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz pariškega Musée d’Orsay: glava gleda naravnost v nas, visoko čelo je položeno v rožnatih, oranžnih in rumenih potezah, očesni votlini sta globoko vijolični, brada pa je široka in svetla ter sestavljena iz desetin kratkih, gostih potez. Vse drugo je nepobarvano platno, po katerem se vidi tkanina. Izvirnik meri 55 x 70,5 cm in je olje na platnu, inventarna številka RF 2623. Muzej ga datira z letnico 1917, muzejev naslov pa je Portrait de l’artiste. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.
| Naslov: | Avtoportret |
| Drugi naslovi: | Portrait de l’artiste, torej Portret umetnika (ime v zapisu muzeja); v katalogu Wildenstein je delo pod številko 1843 |
| Slikar: | Claude Monet (1840–1926) |
| Leto nastanka: | 1917 po zapisu muzeja, brez pridržka; na platnu ni ne podpisa ne letnice, in tudi zapis muzeja polja za napise nima |
| Originalna velikost: | 55 cm x 70,5 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Impresionizem |
| Nahaja se: | Musée d’Orsay, Pariz (inv. št. RF 2623) |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano olje na platnu, osem mer ali po meri |
Avtoportret – Claude Monet
Kaj je na platnu?
Glava, in skoraj nič drugega. Obrnjena je naravnost proti nam in zavzema zgornji dve tretjini platna. Čelo je visoko in golo, položeno v rožnatih, oranžnih, rumenih in opečnih potezah; očesni votlini sta temno vijolični in oči v njiju nista več kot dve temni zarezi. Nos je kratek potegljaj, usta se v bradi izgubijo.
Brada je najsvetlejši in najbolj obdelan del platna. Široka je in skoraj kvadratna, sestavljena pa iz desetin kratkih, debelih potez v kremni, rumeni, olivno zeleni in sivo modri barvi; med njimi se ponekod vidi svetlo platno. Barva na njej stoji vidno nad tkanino.
Okoli glave je edino ozadje, ki ga platno ima: obroč temno zelenih in skoraj črnih potez, ki se v zgornjem delu zgosti v senco za lasmi. Pod brado je nekaj temno modrih potez, ki nakažejo ramena in ovratnik. Desno od glave stoji lisa temno zelenih potez, z levega roba pa sega proti glavi droben sivo moder potegljaj.
Tu je prvi popravek. Naš starejši opis je trdil, da je brada zabeležena z nekaj širokimi potezami. Na platnu je obratno: brada je tisto, na čemer je slikar delal najdlje, in poteze na njej so kratke in številne. To smo pogledali od blizu na našem posnetku izvirnika, ki meri 1819 krat 2277 točk, in na plošči, ki jo objavlja muzej.
Koliko platna je sploh poslikano?
Manj kot polovica. Zunaj glave, obroča za njo in potez pod brado je platno nepobarvano: bledo sivo rožnata podlaga, po kateri se vidi tkanina, z nekaj rjastimi pikami. Poteze se ne izgubijo v ozadje, ampak se ustavijo z robom, in za tem robom ni ničesar.
Pogledali smo zgornji, spodnji in levi rob pri polni ločljivosti in tam ni barve. Platno je torej ostalo takšno, kakršno je, in tega ne razlagamo: zapis muzeja o tem ne pove nič, zato tudi mi ne ugibamo, ali je delo nedokončano ali tako mišljeno. Povemo le, kaj se vidi.
Je na platnu podpis?
Ni ga. Pregledali smo celotno platno na našem posnetku in na muzejevi plošči in nikjer ni ne imena ne letnice. Tudi zapis muzeja polja za napise nima, zato se tu ne razhajamo z muzejem; oba molčita o istem.
Letnica 1917 v razpredelnici je torej muzejeva in samo muzejeva. Zbirka Wikidata pri geslu Q2872715 navaja isto letnico pri natančnosti 9 in isto številko 1843 v katalogu Wildenstein.
Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?
Delo hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2623. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, H. 70,5 ; L. 55 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 55 x 70,5 cm. Z okvirjem navede 57 x 72 cm, prav tako preurejeno.
Tu je drugi popravek, in pol centimetra je v njem vse. Naš starejši opis je navajal 70 x 55 cm. Ta številka ni muzejeva, ampak zaokrožena, in prav v tej obliki jo objavlja Zbirka Wikidata. Kjer se zapis muzeja in zbirka podatkov ne ujemata, obvelja muzej, ker delo hrani in ga je izmeril.
Muzej mu ne pravi Avtoportret
V zapisu muzeja se delo imenuje Portrait de l’artiste, torej Portret umetnika, in ne Autoportrait. Gre za isto platno, isto inventarno številko in isti zapis; oba naslova stojita v razpredelnici, ker bralec lahko naleti na katerega koli od njiju.
Pri nas se izdelek prodaja kot Avtoportret in tako ga imenujemo tudi v besedilu, ker je to naslov, pod katerim ga bo kupec našel.
Kako je platno prišlo v Pariz?
Kot darilo, in datum je pomenljiv. Muzej pri tem delu navede don Georges Clemenceau, 1927, torej darilo Georgesa Clemenceauja. Zapis muzeja v vrstici o slikarju navaja tudi njegovi letnici, 1840 in 1926, tako da je platno prišlo v javno zbirko leto po slikarjevi smrti.
Več od tega zapis ne pove. Verige lastnikov pri tem delu ne objavi in o tem, kako je platno prišlo do darovalca, ne zapiše ničesar, zato tega ne pripovedujemo. Iz istih dveh letnic sledi še ena številka: ko je delo nastalo, je bil slikar star šestinsedemdeset ali sedeminsedemdeset let, odvisno od meseca, ki ga zapis ne navaja. Zato tu piše obe.
Katere druge Monetove portrete prodajamo?
Portret je pri tem slikarju redkost in v naši galeriji Claude Monet jih je nekaj. Camille Monet na smrtni postelji in Premišljevanje, gospa Monet na kanapeju kažeta njegovo prvo ženo, Gospa Monet v kimonu jo postavi v kimono pred pahljače, Jean Monet na konjičku pa njunega sina. Sprehod, ženska s senčnikom je postava v pokrajini in ne portret, a je iz istega kroga.
Isti muzej hrani tudi portret tega slikarja, ki ga ni naslikal on. Claude Monet pod inventarno številko RF 3666 je delo Augusta Renoirja iz leta 1875, meri 60,5 x 84 cm in je v muzej prišlo z zapuščino gospoda in gospe Raymonda Koechlina leta 1931. Med obema platnoma je dvainštirideset let.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna iz razloga, ki je pri drugih motivih ravno obraten: velik del platna mora ostati prazen, in prazno platno se naslika le, če se ga pusti pri miru.
Drugi preizkus je brada. Sestavljena je iz kratkih potez, ki se ne smejo zliti v eno ploskev, sicer obraz izgubi težo. Taka impresionistična slika ne prenese visokega sijaja, zato oljna slika pri nas ostane mat, tudi tam, kjer barva stoji najgosteje.
Katera mera za katero steno?
Na voljo je osem mer, od 40 x 51 do 150 x 190 cm, in odgovora sta dva. Po velikosti je izvirniku najbližja 50 x 60 cm, ki je 5 cm širša in 10,5 cm nižja od platna v Parizu. Po razmerju stranic je najbližja 70 x 90 cm, pri 1,2857 proti izvirnikovim 1,2818.
Za ta motiv je odločitev bolj kot pri drugih odvisna od razdalje. Portret se gleda od blizu, zato v predsobi ali ob knjižni polici zadostuje 50 x 60 cm; na prostem zidu, kjer se stoji dlje, deluje 70 x 90 cm ali 80 x 100 cm. Kot slika za pisarno ta motiv ni očitna izbira, ker gleda naravnost v gledalca. Vse mere so navedene pri izdelku.
Dimenzije po meri, podokvir in okvir
Če želite mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino v centimetrih. Platno lahko pride napeto na lesen podokvir ali zvito v tulcu. Okvir ni vključen v ceno; muzej platno hrani v svetli leseni letvi, ki se od nepobarvanega platna skoraj ne loči.
Dostava in jamstvo
Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ni.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2623.
Kdo je na portretu?
Slikar sam. Muzej delo imenuje Portrait de l’artiste, portret umetnika, in drugega imena v zapisu ni.
Je Portrait de l’artiste isto delo?
Je. To je muzejev naslov za to platno; mi ga prodajamo kot Avtoportret.
Je to tisk?
Ne. Reprodukcija slike nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.
Katero mero naj izberem?
50 x 60 cm za velikost izvirnika, 70 x 90 cm za najbližje razmerje in za večjo steno.
Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?
Da. Delo po vaši meri je pri nas običajno in vam da razmerje izvirnika pri kateri koli širini.
Kako delo pripotuje do mene?
Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.
O čem je ta slika v enem stavku?
O obrazu, ki ga je slikar naslikal do konca, in o platnu okoli njega, ki ga ni.
Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?
Ni naprodaj, ker je del muzejske zbirke. Vrednosti ne navajamo; muzej v svojem zapisu nobene cene ne zapiše.
Kako visoko naj jo obesim?
Sredina približno 150 cm nad tlemi, tako da so oči na platnu blizu višine oči gledalca.
Je primerna za darilo?
Je, čeprav je zahtevnejše darilo kot pokrajina; če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon, pri katerem obdarjenec izbere sam.
- Motiv. Glava naravnost v gledalca, visoko golo čelo, široka svetla brada iz kratkih potez, obroč temno zelenih potez za njo, vse drugo nepobarvano platno.
- Izvirnik. Olje na platnu, 55 x 70,5 cm, 1917; Musée d’Orsay, Pariz, inv. št. RF 2623.
- Naša izvedba. Osem mer; 50 x 60 cm je najbližja po velikosti, 70 x 90 cm po razmerju.
- Vredno vedeti. Muzej navaja višino 70,5 cm, zbirka podatkov pa zaokroženih 70; tu stoji muzejeva.









































