Claude Monet – Lokvanjeve rože I

Lokvanjeve rože I so ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz leta 1903: zgoraj temen pas obrežnega listja, spodaj vijolično modra gladina, v kateri se zrcalita dva bela oblaka, in čez sredino pasovi lokvanjevih listov. V katalogu Monetovih del nosi številko 1656 in meri 100 x 73 cm. Slikamo jo v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Lokvanjeve rože I – Claude Monet

Kaj je na sliki?

Ob zgornjem robu teče temen pas obrežnega listja čez vso širino; najgostejši je zgoraj desno, kjer se v isti gmoti spusti tudi ob desnem robu navzdol. Pod njim zavzame zgornjo polovico vode zeleno olivni odsev tega listja, naslikan v kratkih navpičnih dotikih. Spodnja polovica gladine je vijolično modra in v njej ležita dva velika mehka odseva belih kopastih oblakov, eden levo od sredine in eden desno. Čez gladino tečejo pasovi lokvanjevih listov: eden čez zgornjo tretjino z bledo rumenimi cvetovi, drugi desno od sredine, največja skupina pa v spodnji sredini, kjer so cvetovi rožnato rdeči. V spodnjem levem kotu leži ločena skupinica listov z dvema belima cvetovoma. Spodaj desno je platno podpisano. Ta oljna slika nima obzorja in nima roba vode: ima samo gladino in to, kar se v njej vidi.

Kje je nebo?

Prizor je gledan strmo od zgoraj, zato na platnu ni ne obzorja ne neba — in vendar sta oblaka tam, samo obrnjena. Prav ta zamenjava je tema slike: kar je najsvetlejše, ne visi zgoraj, ampak leži spodaj, in kar je najtemnejše, ni v daljavi, ampak ob zgornjem robu. Zaradi tega se globina obrne na glavo in gladina postane hkrati površina in okno. Ta oljna površina je zgrajena iz dveh nasprotnih potez: kratkih navpičnih za odsev listja in širokih vodoravnih za oblake. Lokvanjevi listi so tretja vrsta poteze — kratke ploščate pege, ki ležijo na obeh drugih in ju vežejo. To zamisel je Monet pozneje razpel čez cele stene: dvorani Nymphéas v pariškem Musée de l’Orangerie.

To platno v katalogu

V katalogu Monetovih del je zavedeno pod številko 1656, datirano v leto 1903 in izmerjena na 100 x 73 cm, olje na platnu, iz skupine, ki ji je slikar sam rekel vodne pokrajine. Prepoznamo jo po štirih stvareh naenkrat: temen pas listja se spusti ob desnem robu, oblaka sta dva in ne eden, pas listov zgoraj desno ima rumene cvetove, v spodnjem levem kotu pa stojita dva bela cvetova ločeno od vsega drugega. Platna iz te skupine redko nosijo letnico; impresionistična slika, kot je ta, je v čas umeščena po v čas — zapis o tem platnu s kataloško številko 1656.

Česa o tem izvirniku ne moremo povedati

Kje je danes, ni javno zabeleženo. Katalog navaja delo, ne pa tudi zbirke, ki bi ga hranila, zato v razpredelnici ne najdete ne imena muzeja ne inventarne številke — teh dveh podatkov preprosto ni v nobenem javno dostopnem zapisu. Prej je v tej razpredelnici stala tudi mera 105,3 x 74,6 cm, ki je nismo mogli potrditi nikjer; zamenjali smo jo s katalogovo, 100 x 73 cm. Reprodukcija slike je zato narejena po katalogovi sliki, mere pa navajamo tako, kot jih navaja katalog.

Druge Monetove vodne slike pri nas

Pozor pri imenih: brez rimske številke je Lokvanjeve rože druga slika, kvadratnega formata in z drugačno svetlobo. Modri odtenek iste teme ponujamo kot Modre lokvanjeve rože. Isti ribnik pod drugim naslovom je Lokvanjevi ribnik. In kadar je v prizoru še arhitektura, gre za Ribnik z lokvanjami (Japonski most). Vse štiri so isti ribnik v Givernyju, gledan drugače — po tem se med seboj tudi ločijo, ne po naslovu.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vrstni red je pri tem motivu vse. Slikar položi najprej vijolično modro podlago gladine, nato v mokro potegne olivni odsev listja v zgornji polovici, in šele ko to stoji, doda oblaka — široko, mehko, brez roba, ker odsev oblaka nima obrisa. Lokvanjevi listi pridejo nazadnje, kot ploščate pege, ki morajo ležati NA vodi in ne v njej. Kdor jih naslika prezgodaj, dobi vzorec namesto gladine. Umetniška slika s tem motivom je zato preizkus potrpljenja: gotova je naenkrat, ko je zadnja pega na svojem mestu, in do takrat ni videti dokončana.

Katera mera za katero steno?

Kratek odgovor: nad kavčem 120 x 90 cm, za manjšo steno 70 x 50 cm, za veliko odprto steno 150 x 110 cm. Izvirnik meri 100 x 73 cm, kar je blizu naši meri 105 x 75 cm, če želite mero, ki se drži razmerja izvirnika. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine kavča. Stenska slika s tem motivom je ležeča in mirna, brez žarišča, zato deluje bolje tam, kjer je gledana od blizu — v hodniku, ob postelji, nad delovno mizo — kot na steni, ki jo vidite le z drugega konca sobe.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza, naredimo sliko po meri — pošljite širino in višino, pa vam povemo ceno in rok. Slika na platnu je napeta na lesen podokvir, robovi so poslikani, zato brez okvirja ni videti nedokončana. Pri tem motivu ozek okvir v temnem lesu pomaga, ker zapre gladino, ki bi se sicer zdela odrezana; širok zlat okvir pa mu ne pristoji, ker motiv nima središča, ki bi ga okvir poudaril.

Dostava in jamstvo

Naslikano delo pošljemo v šestnajst držav Evropske unije, med njimi v Slovenijo, na Hrvaško, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Madžarsko, zavito v zaščitno folijo in v trdi škatli. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela; če na njej kaj ne ustreza, popravimo, preden gre iz delavnice. Rok izdelave je pri velikih merah daljši. Druge Monetove motive najdete v galeriji Claude Monet, o slikanju in izbiri motivov pa pišemo na našem blogu.

Pogosta vprašanja

Iz katerega leta je izvirnik?

Iz leta 1903. Letnico navaja katalog Monetovih del, kjer je slika zavedena pod številko 1656; na platnu samem letnice ni.

Kje je izvirnik danes?

Tega ne vemo in ne ugibamo. V nobenem javno dostopnem zapisu ni navedena zbirka, ki bi delo hranila, zato v razpredelnici ni ne muzeja ne inventarne številke.

Prej je bila navedena druga mera. Zakaj se je spremenila?

Prej je pisalo 105,3 x 74,6 cm, česar nismo mogli potrditi nikjer. Katalog navaja 100 x 73 cm in to zdaj navajamo tudi mi. Mere, ki jih slikamo, se s tem niso spremenile.

Je to ista slika kot vaše Lokvanjeve rože brez številke?

Ni. Tista je kvadratna in svetlejša, ta je ležeča, iz leta 1903, in v njej sta dva odseva oblakov. Rimska številka v naslovu je pri nas prav zato, da ju je mogoče razločiti.

Je to tisk?

Ni. Vsaka slika je ročno naslikana kopija, olje na platnu, izdelana posebej za naročilo. Pri tem motivu je razlika velika: tisk zravna prehod med vodo in odsevom, ročno delo pa ohrani, da je odsev naslikan v drugo smer kot voda pod njim.

Katero mero naj izberem?

Za običajno sobo 120 x 90 cm. Če želite mero blizu izvirnika, vzemite 105 x 75 cm. Pred naročilom izmerite širino pohištva, nad katerim bo slika visela.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Lahko. Slika po meri je pri nas običajna; pošljite želeno širino in višino, mi pa povemo ceno in rok, preden karkoli začnemo.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredino platna približno 150 cm nad tlemi. Ker je motiv ležeč in miren, prenese tudi nekoliko nižje mesto — nad nizko komodo deluje bolje kot visoko na prazni steni.

Zakaj na sliki ni neba?

Ker gledamo navzdol, v vodo. Nebo je na platnu samo kot odsev dveh oblakov v spodnji polovici — to ni izpust, ampak celotna zamisel slike.

Je izvirnik podpisan?

Je, spodaj desno. Na naši reprodukciji podpis naslikamo tam, kjer je na izvirniku, brez dodane letnice.

Je slika primerna za darilo?

Je, in pri tem motivu posebej, ker se ujema s skoraj vsako barvo stene; če niste prepričani o meri, obstaja darilni bon — obdarjenec motiv in mero izbere sam.

• Ročno naslikano. Olje na platnu, brez tiska in brez strojnega nanosa.
• Osem mer ali po meri. Od 50 x 35 do 150 x 110 cm, med njimi tudi 105 x 75 cm.
• Fotografija pred odpremo. Delo vidite dokončano, preden zapusti delavnico.
• Podatki iz kataloga. Letnica, mera in tehnika so navedene tako, kot jih vodi katalog Monetovih del pod številko 1656.