Claude Monet – Makovo polje (Giverny)

Makovo polje (Giverny) je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz Art Institute of Chicago: spodnjo polovico zavzame gosta preproga rdečih pik, nad njo teče bleda slamnata proga nepokošene trave, za njo vrsta dreves z enim samim vitkim topolom desno od sredine, v ozadju pa modrovijoličast greben pod modrim nebom. Izvirnik meri 93,4 x 61,2 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko 1922.4465. Muzej ga datira z razponom 1890–91, na platnu pa je spodaj desno podpis »Claude Monet 91«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Makovo polje (Giverny) – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Spodnjo polovico zavzame makovo polje. Rdeči cvetovi niso naslikani kot posamezne rože, ampak kot kratke poševne pike vermiljona v zelenem, med njimi pa modrovijoličaste in bledo rumene poteze. Proti obzorju se zgostijo v eno samo drhtečo ploskev, ob spodnjem robu pa se razmaknejo in pokaže se zemlja. Človeka na platnu ni nobenega, ne sprehajalcev, ne senčnika, ne poti.

Polje zgoraj zapre bleda slamnata proga nepokošene trave, za njo pa vrsta dreves: levo široka okrogla krošnja, na sredini par obrezanih debel s kroglastima vrhovoma, desno dve visoki drevesi z razprtimi vejami. Med njimi stoji en sam vitek topol, nekoliko desno od sredine, in se kot temna navpičnica dvigne do zgornje tretjine neba; je edina stvar na platnu, ki gre navzgor. Za njim leži modrovijoličast greben.

Kdaj je platno nastalo in kaj piše na njem?

Art Institute of Chicago ne navaja ene same letnice. V zapisu piše 1890–91, z začetnim letom 1890 in končnim 1891, torej razpon. Naš starejši opis je trdil, da je platno iz leta 1891; te trditve tu ni več, ker je muzej ne postavi.

Na platnu samem pa letnica je. Muzej jo prepiše sam in pove, da stoji spodaj desno, »Claude Monet 91«. Isto smo prebrali na posnetku izvirnika v ločljivosti 3000 krat 1953 točk, tik nad spodnjim robom. Razpon in podpis se ne izključujeta: muzej pove, da je Monet ta polja začel julija 1890, platno pa nosi letnico, ko je bilo končano.

Kaj o velikosti pravi zapis muzeja?

Delo hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1922.4465 in ga po lastnem zapisu razstavlja v dvorani 240. Mere objavi v zaporedju višina krat širina, 61,2 x 93,4 cm; naša razpredelnica postavlja širino prvo, zato tu berete 93,4 x 61,2 cm. Z okvirjem navede 109,3 x 77,5 x 7 cm, prav tako preurejeno.

Tu se muzej in zbirka Wikidata razideta dvakrat. Zbirka Wikidata navaja 61 x 96,5 cm, širino za 3,1 cm večjo od izmerjene, in letnico 1891 pri natančnosti 9, trdno letnico tam, kjer muzej piše razpon. Naš starejši opis je obe številki vzel od tam, velja pa zapis ustanove, ki delo hrani. Pri enem se vira ujemata: številka v katalogu Wildenstein je v obeh 1253.

Razmerje je mogoče preveriti tudi na sliki. Naš posnetek in muzejeva plošča sta oba pri 0,651, izmerjeno platno pa pri 0,655, tako da sta obe fotografiji za las širši od platna, kakor ju da izrez po sliki.

Od Monetove delavnice do Chicaga

Muzej objavi verigo lastnikov in vsako postajo opremi z virom, prav pri prvi pa se pridrži sam. Zapiše, da je platno slikar morda prodal trgovcu Hammanu v Parizu, posredniku hiše Knoedler, septembra 1891, po katalogu Wildenstein iz leta 1996. Beseda morda je muzejeva in tu ostane.

Od tam naprej je veriga trdna, a se tri stvari zgodijo na isti dan. Platno je do 24. januarja 1893 pripadalo Potterju Palmerju iz Chicaga, do istega dne je bilo v hrambi pri hiši Durand-Ruel v New Yorku, in istega dne je bilo tej hiši prodano za 5.000 frankov. Muzej tega ne razloži in tudi mi ne.

Nato je 16. aprila 1901 delo za 3.200 dolarjev kupil William W. Kimball iz Chicaga, po njegovi smrti pa ga je Evaline M. Kimball leta 1922 zapustila muzeju.

Pod koliko imeni je platno potovalo?

Pod šestimi, ki jih navaja muzej sam, in nobeno ni današnje. V New Yorku je leta 1893 viselo kot Champ des Coquelicots, januarja 1895 pri Durand-Ruelu kot Coquelicots, v Buffalu leta 1896 pa kot Landscape. Trikrat muzej doda pridržek morda: v Bostonu 1895 spet Coquelicots, v Pittsburghu 1897 Red Poppies, v Omahi 1898 znova Coquelicots. V knjigi pologov stoji še kot Champ de coquelicots. Današnji naslov je mlajši od vseh naštetih, in zato stara imena stojijo v razpredelnici.

Je to serija ali ne?

Ni, in muzej to pove naravnost. Julija 1890 je Monet začel štiri platna skoraj enake velikosti z makovimi polji blizu doma v Givernyju, in muzej zapiše, da jih sam ni imel za serijo, drugače kot petindvajset platen s kopicami žita, začetih po žetvi istega poletja. Po njegovem zapisu kažejo bolj enotno potezo kot pokrajine zgodnejših let, s površino, ki ima gostoto tapiserije.

Tu je tretji popravek. Naš starejši opis je trdil, da je slikar isti motiv slikal ob različnih urah, da bi ujel, kako sonce spreminja isto rdečo. Tega v muzejevem zapisu ni nikjer, muzej pa pravi nasprotno od tega, kar stavek namiguje. Zgodba o urah pripada kopicam žita, ne temu polju.

Katera so tista štiri platna, muzej ne pove. V katalogu Wildenstein stojijo ob naši številki 1253 tudi 1251, 1252 in 1255, makova polja iste sezone in skoraj enakih mer, pri čemer zbirka Wikidata postavlja 1252 v Boston in 1255 v Ermitaž. Ali je muzej mislil prav ta tri, ne vemo in ne izbiramo.

Katera druga Monetova makova polja prodajamo?

V naši galeriji Claude Monet je delo, ki ga je najlažje zamenjati s tem, sedemnajst let starejše. Maki pri Argenteuilu so platno, ki ga ljudje mislijo, kadar rečejo Monetovi maki. Hrani ga Musée d’Orsay pod številko RF 1676, datira ga z letnico 1873 in meri 65,3 x 50 cm. Tisto platno je pokončnejše in dobri dve tretjini te širine, po pobočju gresta dve postavi s senčnikom, muzej pa mu doda še ime La promenade.

Ob njem stoje še štiri dela iste okolice ali istega leta. Kopica žita (snežni učinek) je iz iste zbirke v Chicagu in iz serije, začete po žetvi tistega poletja. Topole nosijo na platnu isto letnico in jih hrani Metropolitan Museum of Art. Travnik v Givernyju je iz leta 1886. Polje tulipanov na Nizozemskem je drugo cvetoče polje, a v drugi deželi.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna prav v tistem, kar je videti najpreprostejše: rdeče polje ni ploskev, ampak nekaj tisoč kratkih potez, in če jih roka polaga preveč enakomerno, polje otrpne v vzorec.

Drugi preizkus je topol, ki mora ostati ozek in vendar viden pred nebom skoraj enake svetlosti, zato se ne obrobi s temno črto. Pri delu na prostem, en plein air, podslikava ostane svetla, gostejši nanos pa gre samo v cvetove. Taka impresionistična slika ne prenese visokega sijaja, zato oljna slika pri nas ostane mat in pike obdržijo svoj rob.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 60 x 40 do 240 x 150 cm, in odgovora sta tokrat dva, ki si nasprotujeta. Po velikosti je najbližja 100 x 60 cm, 6,6 cm širša in 1,2 cm nižja od platna v Chicagu. Po razmerju stranic je najbližja najmanjša mera s seznama, 60 x 40 cm, pri 0,667 proti izvirnikovim 0,655, medtem ko ima 100 x 60 cm razmerje 0,600 in je od izvirnika oddaljena bolj kot vse druge.

Če želite obseg izvirnika, vzemite 100 x 60 cm; če vam je pomembnejše razmerje, vzemite 60 x 40 cm. V hodniku zadostuje 60 x 40 cm, nad jedilno mizo je prava 100 x 60 cm, na veliki steni pa 160 x 100 cm. Kot slika za jedilnico ta motiv deluje zato, ker se rdeča ob topli večerni svetlobi ne ugasne.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če želite mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot, in tu je to bolj smiselno kot pri večini motivov, saj sta obe najboljši meri s seznama kompromis. Pišite nam širino in višino v centimetrih. Okvir ni vključen v ceno; k motivu se poda ozka letev v svetlem hladnem lesu, širok zlat okvir pa rdečo potisne proti opeki.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več, ker se mora olje med plastmi posušiti. Napeta platna potujejo v togi škatli, zvita v tulcu. Če delo pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhne razlike v potezi so pričakovane; poškodba ni.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1922.4465, po zapisu muzeja v dvorani 240.

Ali so na platnu ljudje?

Ne. Ni nobene postave in nobene poti, in muzej v svojem zapisu ne imenuje nikogar.

Je Champ des Coquelicots isto delo?

Da. Pod tem imenom je bilo razstavljeno v New Yorku leta 1893.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike nastane pri nas vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

100 x 60 cm, če hočete velikost izvirnika, in 60 x 40 cm, če hočete njegovo razmerje.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, in tu bolj kot pri večini motivov, ker nobena mera s seznama ne zadene razmerja izvirnika.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

Kaj delo pove v enem stavku?

Da je polje rdeče samo takrat, kadar nanj ne gledaš od blizu.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj, ker je del muzejske zbirke. Vrednosti ne navajamo; muzej pove le ceni iz let 1893 in 1901.

Kako visoko naj jo obesim?

Sredina približno 145 cm nad tlemi, tako da vrsta dreves pride v višino oči.

Je primerna za darilo?

Je, in če glede mere niste prepričani, obstaja darilni bon, pri katerem obdarjenec izbere sam.

• Motiv. Makovo polje pod vrsto dreves z enim samim topolom, greben v ozadju, brez postav.
• Izvirnik. Olje na platnu, 93,4 x 61,2 cm, 1890–91; Art Institute of Chicago, inv. št. 1922.4465.
• Naša izvedba. Osem mer; 100 x 60 cm je najbližja po velikosti, 60 x 40 cm po razmerju.
• Vredno vedeti. Muzej datira delo z razponom, platno pa nosi podpis »Claude Monet 91« spodaj desno.