Claude Monet – Kopica žita (snežni učinek)

Kopica žita (snežni učinek) je ročno naslikana reprodukcija Monetove zimske slike z Givernyja: ena sama rjava kopica stoji levo od sredine na zasneženem polju, za njo teče moder pas obraslega hriba, ob desnem robu se stiskajo strehe vasi, nad vsem tem pa v bledem nebu stoji zabrisano sonce. Izvirnik meri 93 x 66 cm, je olje na platnu in ga hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1933.1155. Muzej ga datira v razpon 1890–91 in navaja podpis spodaj desno, »Claude Monet 91«. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Kopica žita (snežni učinek) – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Ena sama kopica, in vse drugo se ravna po njej. Stoji levo od sredine, rjava in rdečkasta, s temnejšo streho iz slame in svetlejšim, skoraj oranžnim vrhom. Njena širina zavzame približno tretjino platna. Za njo se čez vso širino vleče pas obraslega pobočja, moder in vijoličast, posut z belimi zaplatami snega med drevesi. Ob desnem robu se izpod tega pasu prikažejo nizke strehe in ena rdeča stena. Spodnja polovica je sneg: ne bel, ampak bledo moder, rožnat in siv, s kratkimi potezami, med katerimi ponekod pogleda temna trava. Nebo je enakomerno bledo, v njem pa nekoliko levo od sredine stoji medlo sonce brez ostrega roba.

Kje je kopica stala?

Tik za Monetovo hišo v Givernyju. Art Institute of Chicago v svojem zapisu pove, da so bile te kopice visoke od petnajst do dvajset čevljev, torej približno štiri do šest metrov, in da so stale na polju tik ob slikarjevi kmečki hiši. Motiv torej ni bil izlet, ampak razgled skozi okno. Muzej dodaja, da je Monet v letih 1890 in 1891 na tej seriji delal na dva načina hkrati: na polju, kjer je slikal na več stojalih naenkrat in prehajal med njimi, ko se je svetloba premaknila, in v ateljeju, kjer je barvna razmerja pozneje uravnaval.

Zakaj letnica ni ena sama?

Ker je muzej ne navaja. V rubriki datacije stoji razpon 1890–91, torej dve leti, in muzej ga ne zoži. Zanimivo je, da na platnu vseeno stoji ena letnica: muzej sam prepisuje napis spodaj desno, »Claude Monet 91«. Obe stvari sta muzejevi in nista v nasprotju, saj se serija razteza čez dve zimi, podpisana pa je bila ob dokončanju. Ker ustanova, ki delo ima, navaja razpon, tudi mi ne zapišemo enega leta. Podatkovne baze so tu bolj samozavestne: Wikidata navaja 1890, in to z natančnostjo leta. Kjer se muzej in baza razhajata, sledimo muzeju.

Kaj pove zapis muzeja o merah?

Delo hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1933.1155. Mere navaja v zaporedju višina krat širina, 66 x 93 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 93 x 66 cm. Z okvirjem celota meri 87,4 x 114,7 x 11,5 cm. Tehnika je olje na platnu, delo pa je razstavljeno v dvorani 243. Ta številka se ujema s tisto, ki je prej stala na tej strani; pri tej sliki je bila stara navedba pravilna in je nismo popravljali, kar je vredno povedati, ker pri nekaterih drugih delih na tej polici ni bila.

Razstava, ki je spremenila Monetov položaj

Maja 1891 je Monet v eni sami majhni sobi pariške Galerie Durand-Ruel obesil petnajst platen iz te serije drugo ob drugo. Muzej to razstavo opisuje kot izjemen uspeh pri kritiki in pri prodaji ter kot prelomnico v slikarjevi karieri in v zgodovini francoske umetnosti. Prav to platno je bilo tam: v katalogu je nosilo številko 9 in ime »Meule. (Effet de neige; temps couvert)«. Po tej seriji so prišle topole, rouenska katedrala in pozneje njegov lastni vrt — vsakič isti motiv, znova in znova, ob različnih urah.

Pot v Chicago: od Durand-Ruela do Ryersona

Muzej objavlja verigo lastnikov s cenami vred in vsaka postaja je njegova, ne naša. Delo je bilo pri slikarju do 9. maja 1891, ko ga je za 2.500 frankov kupila pariška hiša Durand-Ruel. Konec leta 1892 je prešlo k newyorški podružnici iste hiše, 31. marca 1893 pa ga je za 1.500 dolarjev kupil Martin A. Ryerson iz Chicaga. Z njegovo zbirko je leta 1933 prišlo v muzej; od tod ime, pod katerim je vpisano. Muzej pripominja, da te podatke povzema po zalogovnih knjigah hiše Durand-Ruel, ki jih je arhiv družine potrdil.

Šest kopic v enem muzeju — katera je naša?

Zamenjava je tu resnična možnost in ni oddaljena: isti muzej hrani šest platen iz te serije, po lastni navedbi največjo skupino Monetovih kopic na svetu. Naše je edino, ki mu daje ime s pripombo »snežni učinek, oblačen dan«, pod inventarno številko 1933.1155. Najbolj zavajajoč sosed je Kopica žita, inv. št. 1983.29, ki meri 92,3 x 65,8 cm — torej manj kot centimeter razlike v obeh merah. Najpreprostejše razločevalo pa je preprosto štetje: naše ima eno samo kopico, medtem ko Kopice žita (sončni zahod, snežni učinek) in Kopice žita (konec dneva, jesen), ki ju prav tako prodajamo, kažeta dve.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Zimski prizor je zahteven prav zaradi snega: ta na platnu ni bel, ampak bledo moder, rožnat in siv, in če ga slikar naslika belo, slika izgubi svetlobo, ki jo ima izvirnik. Zato se začne pri hladnih sivinah in šele nato pridejo svetlejši kosi. Sama kopica je nasprotna naloga: gosta, topla masa, zgrajena iz desetin rdečih, rjavih in oranžnih potez, ki se ne smejo zliti v eno barvo. Vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, je nekoliko svoja. Pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 50 x 35 do 150 x 110 cm. Izvirnik je širok 93 cm in visok 66 cm, zato mu je po velikosti najbližja mera 90 x 65 cm, po razmerju stranic pa 70 x 50 in 105 x 75 cm, ki sta obe pri 1,40, izvirnik pa pri 1,41. Prizor je nizek in širok, zato se dobro poda nad kavč, komodo ali posteljo. Kot umetniška slika v jedilnici ali kot slika za dnevno sobo deluje 105 x 75 cm umirjeno, ker je barvni razpon te slike hladen in tih; rjava kopica je edina topla stvar na platnu in pri večji meri zares zasveti. Sorodne motive iz istega kraja in istih let najdete v galeriji Claude Monet: Makovo polje (Giverny) in po letnem času Slana.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Nobena od osmih mer ne ponovi razmerja izvirnika natanko. Če želite prav to razmerje, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami. Okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se dobro obnese svetel ali sivkast lesen okvir, ki nadaljuje zimsko svetlobo; temen okvir jo zapre in kopica postane edini svetli predmet. Muzej svoj izvirnik hrani v okvirju, s katerim celota meri 114,7 x 87,4 cm.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista in ju rešimo mi. Dostavljamo v Slovenijo in v države Evropske unije.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Chicagu, v Art Institute of Chicago, pod inventarno številko 1933.1155. Muzej ga razstavlja v dvorani 243.

Kaj je pravzaprav ta kopica?

Kopica požetega žita, visoka od petnajst do dvajset čevljev, kakršne so po žetvi stale na polju tik za Monetovo hišo v Givernyju.

Je kopica na inv. št. 1983.29 ista slika?

Ni. Tisto platno meri 92,3 x 65,8 cm in ga muzej vodi brez pripombe o snegu in oblačnem dnevu. Isti muzej, ista serija, drugo platno.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike je pri nas vedno naslikana z roko, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

Izmerite širino stene ali pohištva pod njo in izberite platno, ki zavzame približno dve tretjini te širine. Ker je prizor nizek in širok, se tu obnesejo tudi bolj podolgovate mere.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Izdelava po vaši meri je pri nas običajna in edina ohrani razmerje izvirnika 93 proti 66.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir v trdi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem. Pred tem prejmete fotografijo dokončanega dela.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je sneg poln barve in da en sam kmečki predmet zdrži toliko pozornosti kot katedrala, če ga gledaš dovolj dolgo.

Je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ni. V javni zbirki je od leta 1933 in ni na trgu. Zadnja cena, ki jo muzej navaja, je 1.500 dolarjev iz leta 1893, kar o današnji vrednosti ne pove ničesar.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, nad pohištvom pa naj bo spodnji rob 20 do 30 cm nad njim. Več o postavitvi pišemo na našem blogu.

Je delo primerno za darilo?

Je, in če ne veste, katero mero bi izbrali, obstaja darilni bon, s katerim mero in motiv izbere obdarjeni.

• Motiv. Ena sama rjava kopica levo od sredine na modrikastem snegu, za njo pas obraslega hriba in strehe Givernyja, v bledem nebu medlo sonce.
• Izvirnik. Olje na platnu, 93 x 66 cm, 1890–91 po muzejski dataciji, podpisano spodaj desno »Claude Monet 91«; Art Institute of Chicago, inv. št. 1933.1155, zbirka Ryerson, dvorana 243.
• Naše. Osem mer od 50 x 35 do 150 x 110 cm ali izdelava po vaši meri, ki edina ohrani razmerje izvirnika.
• Vredno vedeti. Prav to platno je viselo na razstavi maja 1891, kjer je Monet prvič obesil petnajst kopic drugo ob drugo; v katalogu je nosilo številko 9.