Edgar Degas – Pogled na Rim z bregov Tibere

Pogled na Rim z bregov Tibere je droben prizor, v katerem skoraj dve tretjini površine zavzame nebo. Zlato in medeno je, brez enega samega ostrega oblaka; pod njim se v mehki vijoličasti sivini razteza mestni obris, iz katerega se komaj razločno dvigne kupola. Levo stoji svetel blok stavb s stolpičem, ob njem nizka vrsta lokov, ki spominja na akvadukt. Med mestom in nami leži pas rjasto rjavega rastja, nanesen tako na hitro, da so posamezne poteze še vidne, spodaj pa platno zapre temen rjav trak brega. Izvirnik je majhen, 26 x 18,1 cm, in nastal je v letih 1857/58, ko je bil Degas star triindvajset let. Ni slikan na platno, temveč na papir, ki je nakaširan na platno — tako tehniko navaja muzej, ki ga hrani, Museum Langmatt v Badnu v Švici. Pri nas nastane ročno, v šestih merah od 80 x 60 do 140 x 100 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo končanega dela v potrditev.

Pogled na Rim z bregov Tibere – Edgar Degas

Kaj je na prizoru?

Nebo, in šele nato mesto. Skoraj dve tretjini površine zavzame zlato medeno nebo brez enega samega ostrega oblaka, tako da je zgornji del prizora pravzaprav prazen. Pod njim se v mehki vijoličasti sivini razteza obris Rima, iz katerega se dvigne kupola — po legi in obliki gre za kupolo svetega Petra, kar beremo iz slike in iz naslova, saj muzejski zapis o tem ne pove ničesar. Levo stoji svetel blok stavb s stolpičem, ob njem pa nizka vrsta lokov, ki spominja na akvadukt. Med mestom in gledalcem leži pas rjasto rjavega rastja, spodaj pa platno zapre temen rjav trak brega. Ljudi ni. Prizor je skoraj enobarven: vse je peščeno, okraste in vijolične barve.

Kdaj in kje je nastal?

V Rimu, v letih 1857/58. Datacija ni naša ocena, ampak podatek muzeja, ki delo hrani, in je natančnejša od pogosto navedenih „petdesetih let“. Degas je bil takrat star triindvajset let — rojen je bil leta 1834 —, torej na začetku poti in daleč pred prizori z baletom in dirkališčem, po katerih ga danes poznamo. Kar so o njem tedaj zapisali drugi, tu namenoma izpuščamo: pogosto boste prebrali, da je bil v Italiji kot štipendist, vendar tega muzejski zapis ne trdi in mi te trditve ne ponavljamo. Kar je zanesljivo, je letnica, kraj v naslovu in starost, ki iz nje sledi.

Zakaj papir in ne platno?

Ker gre za olje na papirju. Muzej Langmatt tehniko navaja kot olje na papirju, nakaširanem na platno, in to ni podrobnost za katalog, ampak razlaga videza slike. Papir je bil za delo na prostem priročen: majhen list, ki ga slikar nese s sabo in nanj nanese tanko plast barve. Prav zato so posamezne poteze v pasu rastja še vidne, prav zato ponekod prosevata podlaga in zrno, in prav zato je celota bolj podobna zapisku o svetlobi kakor dodelanemu prizoru. Naša izvedba to razliko pošteno prizna: mi slikamo na platno, ker je platno tisto, kar se napne, obesi in preživi, in videz papirnate podlage dosežemo s tankim nanosom, ne s podlago samo.

Kaj prizor pomeni?

Da je mesto lahko samo svetloba. Umetniška slika tega tipa ne popisuje stavb, ampak uro dneva; Rim je tu prepoznaven po eni sami kupoli, vse drugo pa je barva. Ker so toni topli in tihi — peščena, okrasta, vijolična —, je to nevsiljiva slika za dnevno sobo, spalnico ali hodnik, in med stenske slike sodi v tisti del, ki prostor pomiri, namesto da bi ga zavzel. Med Degasovimi deli je izjema: skoraj vse drugo, kar prodajamo od njega, so ljudje v zaprtem prostoru. Naša reprodukcija slike je zgrajena okoli tega, da nebo ostane glavni del prizora in ne prazen prostor nad mestom.

Motiv med Degasovimi deli

Pokrajin je pri Degasu malo in pri nas jih je zato malo tudi na polici. Najbližji sta Pogled na Saint-Valéry-sur-Somme in Kmečka dekleta se kopajo v morju v mraku, obe prav tako prizora s širokim nebom. Posebej velja omeniti Družino Bellelli: nastajati je začela med istim italijanskim bivanjem, le da v zaprtem prostoru in z ljudmi, tako da sta obe deli iz istega obdobja in vendar nasprotje. Izvirnik hrani Museum Langmatt, ki delo navaja kot Blick auf Rom vom Tiberufer aus, 1857/58, olje na papirju na platnu, 18,1 x 26 cm. Zbirko sta med letoma 1900 in 1933 sestavila Sidney in Jenny Brown, večino del pa kupila med 1908 in 1919, ko je bil impresionizem še sodobna umetnost.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljno barvo, kot olje na platnu; tako nastanejo vse naše slike na platnu. Najtežje je nebo. Dve tretjini površine sta pri tem motivu skoraj brez risbe, samo prehod iz zlate v medeno in naprej v sivkasto, in prav v takem prehodu se vsaka napaka vidi; slikamo ga v tankih plasteh, dokler prehod ni zvezen. Drugi težki del je kupola, ki mora ostati komaj razločna: če jo naslikaš pretrdo, se prizor spremeni v razglednico Rima, česar izvirnik ni. Tretji je pas rastja, kjer morajo posamezne poteze ostati vidne — to je edini del slike z izrazito teksturo in njegova groba površina je namerna. Vsaka izvedba nastane na novo in dve nista nikoli povsem enaki; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za ta motiv še nimamo fotografij naših končanih platen, ker ga doslej nismo slikali, zato jih tu ni in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za katero steno?

Če ne veste, katera: 100 x 70 cm. Razmerje izvirnika je 1,44, mera 100 x 70 cm pa da 1,43, kar je od vseh šestih najbližje in v praksi neopazno odstopanje. Povedati je treba tudi drugo, in sicer naravnost: izvirnik meri komaj 26 cm v širino, torej je manjši od vseh naših mer, in že najmanjša izvedba je približno trikrat širša od njega, največja pa več kot petkrat. To pri takem motivu ni napaka, saj gre za odprt prizor z veliko neba, ki povečavo dobro prenese, je pa razlika, ki jo je bolje vedeti vnaprej. 80 x 60 in 90 x 65 cm sta primerni nad manjšo omaro ali v ožjem prostoru. 100 x 70 in 110 x 80 cm sta prava izbira nad posteljo ali sedežno garnituro, prva zaradi razmerja. Pri 120 x 90 in 140 x 100 cm velike slike te vrste zahtevajo steno brez druge vsebine in nekaj odmika; takrat nebo deluje najmočneje. Izbrano mero prej odmerite s papirnatim izrezom na steni. Nobena ni na zalogi: vsak primerek nastane po naročilu.

Mera po naročilu, okvir in podokvir

Če nobena od šestih mer ne ustreza, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerje 1,44 ter delež neba, da mesto ne zdrsne v sredino platna; to je naše delo po naročilu. Vsak primerek pošljemo napet na lesen podokvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo — zlato, srebrno, črno, belo in naravni les —, in služi izbiri okvirja in ničemur drugemu. Kako delo deluje na vaši steni, pokaže naša ločena storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak primerek nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji; računajte 15-45 dni glede na mero, pri največjih merah pri zgornji meji. Potuje napet in zaščiten za prevoz, uokvirjen ob izbiri okvirja, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša ureditev vračil. Vso ponudbo najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

Degasov zgodnji rimski pogled, ki ga muzej navaja kot Blick auf Rom vom Tiberufer aus. Meri 26 x 18,1 cm in ga hrani Museum Langmatt v Badnu v Švici.

Kdaj je nastala?

V letih 1857/58. Tako navaja muzej, ki delo hrani, in to je natančneje od pogoste navedbe „petdeseta leta“.

Kako velik je izvirnik?

Zelo majhen: 26 cm širok in 18,1 cm visok, torej manjši od lista A4 po širini in precej nižji. Vse naše mere so večje od izvirnika.

Je izvirnik na platnu?

Ne. Muzej navaja olje na papirju, ki je nakaširan na platno. To pojasnjuje tanek nanos in vidne poteze; naša izvedba je slikana neposredno na platno.

Katera stavba je na obzorju?

Kupola, ki se komaj razloči nad mestnim obrisom; po legi in naslovu gre za kupolo svetega Petra. To beremo iz slike, muzejski zapis stavbe ne imenuje.

Kje je izvirnik danes?

V Museum Langmatt v Badnu v Švici. Muzej upravlja Stiftung Langmatt Sidney und Jenny Brown, zbirko pa sta zakonca Brown sestavila med letoma 1900 in 1933.

Zakaj ne navedete inventarne številke?

Ker je muzej v svojem javnem zapisu o tem delu ne objavlja. Rajši ne navedemo ničesar, kakor da bi navedli številko, ki je pri viru ne moremo preveriti.

Je bil Degas takrat v Italiji kot štipendist?

Tega ne trdimo. Podatek pogosto zasledite, vendar ga muzejski zapis ne potrjuje, zato ga v opisu ni. Zanesljivo je, da je delo nastalo v letih 1857/58, ko je bil star triindvajset let.

Katera vaša mera se ujema z izvirnikom?

Po razmerju 100 x 70 cm, ki da 1,43 proti 1,44 izvirnika. Po velikosti nobena, saj je izvirnik manjši od vseh naših mer.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane ročno, z oljem na lanenem platnu; poteze čopiča so vidne in otipljive, pri tem motivu najbolj v pasu rastja pod mestom.

Je primerna za darilo?

Da, zlasti za nekoga, ki ima rad Rim ali mirne prizore s širokim nebom. Ker vsak primerek nastane po naročilu, računajte čas izdelave; če izbiro rajši prepustite obdarjencu, je tu naš darilni bon.

• Motiv: Rim z bregov Tibere, skoraj dve tretjini prizora je nebo, kupola je komaj razločna
• Izvirnik: Edgar Degas, 1857/58, olje na papirju na platnu, 26 x 18,1 cm, Museum Langmatt, Baden
• Naša izvedba: ročno naslikano olje, šest mer od 80 x 60 do 140 x 100 cm; 100 x 70 cm je razmerju izvirnika najbližje
• Zanimivost: to je ena redkih Degasovih pokrajin in nastala je, ko je bil star triindvajset let