Egon Schiele – Hiše ob reki (Staro mesto)

Hiše ob reki (Staro mesto) je slika Egona Schieleja iz leta 1914: strnjena vrsta hiš nad široko sivo vodo, brez neba in brez ljudi. Izvirnik hrani Museo Nacional Thyssen-Bornemisza v Madridu pod inventarno številko 739; meri 100 x 120,5 cm in je olje na platnu. Pri nas nastane kot ročno naslikana oljna slika na platnu, v petnajstih dimenzijah ali po vaši meri, fotografijo dokončanega dela pa vam pošljemo v potrditev, preden gre v odpremo.

Hiše ob reki (Staro mesto) – Egon Schiele

Kaj slika prikazuje?

Mesto ob vodi, gledano z nasprotnega brega. Zgornji dve tretjini platna zapolnijo hiše: bele, sive in rjavkaste stene, strehe v temno sivi in rjavi, med njimi nekaj rdečih in rumenih ploskev ter drobna okna, ki so večinoma le temni pravokotniki. Sredi vrste se dviguje višja, skoraj črna stavba s tremi vrstami oken, levo in desno pa se nižje hiše nizajo v skoraj neprekinjen pas. Nad strehami teče ozek temen rob brega, neba skoraj ni. Pod hišami se razteza širok pas mirne, sivo-zelene vode, ki zaseda spodnjo tretjino slike in v katerem se ne zrcali nič. Ljudi na sliki ni.

Katero mesto je to?

Krumau, danes Český Krumlov na Češkem. Muzejski zapis to pove izrecno in dodaja, da je bilo delo dolgo napačno prepoznano kot pogled na Wachau v Spodnji Avstriji, dokler ni bilo pozneje dokazano, da gre za Krumau. V istem zapisu piše tudi, da je bila to rojstna vas Schielejeve matere, da jo je slikar poleti 1910 obiskal s prijatelji, med njimi z Antonom Peschko, in da se je leta 1911 tja preselil z modelom Wally Neuzil.

Zakaj mesto deluje tako plosko?

Ker je tako zgrajeno. Po muzejskem zapisu kompoziciji manjka perspektiva in je zasnovana kot ploski friz, kar so včasih povezovali z vitraji in gotskimi miniaturami, ki so navduševali Schieleja in nemške ekspresioniste. Zapis gre še dlje: primerjava z današnjimi stavbami pokaže, da slikarju ni šlo za zvesto ponovitev vrste hiš ob reki – spremenil je razmerja streh in vstavil stolp, ki ne obstaja. To je razlaga muzeja, ki delo hrani, in jo navajamo kot njegovo.

Zakaj ni nikogar na ulicah?

Muzejski zapis prav to izpostavi: podoba zapuščenega, strašljivega mesta brez sledu človeškega življenja daje kompoziciji melanholičen ton z nekaj tesnobe – tiste, ki jo je Schiele tako uspešno ujel v portretih. Zapis navaja tudi Kimberly A. Smith, ki je take krajine imenovala „melanholične elegije z očitno očaranostjo nad smrtjo“. Navedbo puščamo v njeni obliki in je ne razširjamo.

Na čem je izvirnik naslikan?

Na platnu, z oljnimi barvami. Naša reprodukcija je prav tako oljna in nastane na platnu, na nosilcu iste vrste kot izvirnik.

Kakšen je format – pokončen ali ležeč?

Ležeč. Zapis navaja 100 x 120,5 cm, višino pred širino, torej je slika za petino širša, kot je visoka. Naše stopnje ji sledijo v obliki, ki ji pravimo ležeči format, od 50 x 40 cm do 205 x 164 cm, pri čemer je prva številka širina.

Ali lahko dobim sliko v velikosti izvirnika?

Ne natančno, in tu je treba biti odkrit: nobena naša stopnja ne zadene razmerja izvirnika znotraj centimetra. Razmerje stranic je 1 : 1,205, naše stopnje pa so vse nekoliko bolj podolgovate. Najbližji sta 80 x 65 cm in 50 x 40 cm, obe za približno centimeter in pol, preostale pa so narazen od treh do osmih centimetrov. Po velikosti je najbližja stopnja 120 x 95 cm, ki je pol centimetra ožja in pet centimetrov nižja od izvirnika. Če želite razmerje ali velikost izvirnika, izberite mero po naročilu.

Od kod prihaja slika in kje je danes?

Verigo objavlja muzej in jo navajamo kot njegovo. Prvi lastnik je bil dunajski zbiratelj Franz Hauer, ki ga je Schiele – tako kot Kokoschka – portretiral leta 1914, torej v letu nastanka te slike. Zakonca Mortimer M. Denker sta delo leta 1965 podarila muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku, v zbirko Thyssen-Bornemisza pa je prišlo leta 1978. Danes je v Madridu, v dvorani 34 stalne zbirke, pod inventarno številko 739; zapis navaja tudi starejšo oznako 1978.81. Razlaga ob verigi je naša: zapis ne pove, kako je delo prišlo od Hauerja do Denkerjev, in tega ne domnevamo.

Kje se to delo uvršča med Schielejeva dela?

Med poglede na Krumau, ki jih je slikal več let. Iz istega leta je Krumau ob Vltavi (Mesteca IV), prav tako pogled na to mesto z višine; iz leta 1917 je Mesto med zelenjem (Staro mesto III), leto po tej sliki pa je nastala Hišna stena ob reki. Celoten izbor je v galeriji Egon Schiele, več o slikarjevem življenju pa v članku o Egonu Schieleju; dela tega slikarja v madridski zbirki našteva stran muzeja Thyssen-Bornemisza o Egonu Schieleju. Schiele je bil mlajši sodobnik Gustava Klimta, dunajska secesija pa je bila okolje, iz katerega je izšel; dunajski ekspresionizem je smer, ki jo je pomagal opredeliti, in avstrijska umetnost tega časa se še danes bere skozi ti dve imeni. Kot ekspresionistična slika mesto pokaže kot zid, ne kot prizorišče.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako platno naslika slikar z oljnimi barvami, potezo za potezo; ne gre za strojni odtis – nastane ročno naslikana kopija, izdelana posebej za vaše naročilo. Pri tem motivu sta najzahtevnejši dve stvari. Prva je voda: velik pas, ki mora ostati miren in vendar ne enoličen, sicer spodnja tretjina slike postane prazna ploskev. Druga so okna: drobni temni pravokotniki v različnih velikostih, ki dajo vrsti hiš ritem; če postanejo enaki, se mesto spremeni v vzorec. Ko je delo dokončano, ga fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev; šele nato gre v odpremo. Studijskih fotografij tega dela še nimamo – v naši delavnici ga še nismo fotografirali in nič ni bilo odstranjeno; ko ga bomo naslikali, bodo posnetki dodani na to stran. Kot reprodukcija na platnu pride napeta na lesen podokvir in pripravljena za obešanje.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: za širšo steno, saj je motiv sestavljen iz vodoravnih pasov. Nad pisalno mizo ali v hodniku 65 x 51 cm ali 70 x 55 cm; nad kavčem ali komodo 100 x 80 cm ali 120 x 95 cm; v večjem prostoru 150 x 120 cm in več, vse do 205 x 164 cm. Naša najmanjša dimenzija je 50 x 40 cm. Kot umetniška slika z veliko drobnimi okni se z velikostjo odpira: pri večjih stopnjah se vidi, da nobeno okno ni enako drugemu.

Kako naročim mero po meri, podokvir in okvir?

Če nobena od petnajstih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo v meri po naročilu. Platno je napeto na lesen podokvir; naša 3D aplikacija služi izključno izbiri okvirja, ne prikazu slike na vaši steni. Okvir izberete posebej in ni nujno del naročila.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Sliko izdelamo po naročilu in jo dostavimo v Slovenijo ter v petnajst drugih držav Evropske unije. Pred odpremo vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev; če z rezultatom niste zadovoljni, ga popravimo ali naslikamo znova. Ker vse naše slike na platnu nastanejo posebej, se rok izdelave razlikuje glede na dimenzijo in trenutno zasedenost ateljeja.

Pogosta vprašanja

Katero mesto je Schiele naslikal na sliki Hiše ob reki (Staro mesto)?

Krumau, danes Český Krumlov na Češkem, majhno mesto ob Vltavi na južnem Češkem. Zapis muzeja Thyssen-Bornemisza navaja, da so delo dolgo imeli za pogled na Wachau v Spodnji Avstriji, dokler niso ugotovili, da gre za Krumau. V tem mestu se je rodila tudi Schielejeva mati.

Zakaj je Schiele tako pogosto slikal Krumau?

Mesto je poznal po materi, poleti 1910 ga je obiskal s prijatelji, med njimi z Antonom Peschko, leta 1911 pa se je tja preselil s svojim modelom Wally Neuzil. Bivanje se je končalo še isto leto, ker meščani niso odobravali njunega načina življenja. Schiele se je h Krumauu kot motivu vračal še več let, od leta 1993 pa v Českem Krumlovu slikarjeva dela razstavlja Egon Schiele Art Centrum.

Je Schiele mesto naslikal takšno, kakršno je v resnici?

Ne povsem. Po muzejskem zapisu primerjava z danes stoječimi stavbami pokaže, da je slikar spremenil razmerja streh in vstavil stolp, ki ne obstaja. Kot večina njegovih pogledov na mesta je kompozicija brez prave perspektive in zasnovana kot ploski friz, ki so ga primerjali z vitraži in gotskimi miniaturami.

Zakaj na sliki Hiše ob reki (Staro mesto) ni ljudi?

Muzejski zapis razume zapuščeno mesto brez sledi človeškega življenja kot tisto, kar kompoziciji da melanholično vzdušje, prežeto z nekakšno tesnobo, isto tesnobo, ki jo je Schiele ujel v svojih portretih. Navaja tudi Kimberly A. Smith, ki je take krajine imenovala „melanholične elegije“, zaznamovane s fascinacijo nad smrtjo. Niti širok pas reke pod hišami ničesar ne odseva.

Kje je slika Hiše ob reki (Staro mesto) danes?

V Museo Nacional Thyssen-Bornemisza v Madridu, v dvorani 34, pod inventarno številko 739. Platno je naslikano z oljnimi barvami in meri 100 x 120,5 cm, višina pred širino. Prvi lastnik je bil dunajski zbiratelj Franz Hauer; zakonca Denker sta ga leta 1965 podarila Guggenheimovemu muzeju v New Yorku, leta 1978 pa je prišlo v zbirko Thyssen-Bornemisza.

Je slika primerna za darilo?

Je; če ne veste, katero dimenzijo izbrati, obstaja darilni bon.

• Motiv: strnjena vrsta hiš nad mirno vodo, brez neba in brez ljudi.
• Izvirnik: 1914, oljne barve na platnu, 100 x 120,5 cm, Thyssen-Bornemisza, Madrid, inv. 739.
• Naše: ročno naslikana oljna slika na platnu, 15 dimenzij ali mera po naročilu.
• Dobro je vedeti: po muzejskem zapisu je slikar vstavil stolp, ki v resnici ne obstaja.