Georges Seurat – Cirkus

Cirkus je Seuratovo zadnje veliko platno: bel konj v galopu, akrobatka na njegovem hrbtu in tri vrste občinstva nad manežo, vse zgrajeno iz drobnih pik čiste barve. Muzejski zapis ga datira v leto 1891 — isto leto, v katerem je slikar umrl. Izvirnik hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2511. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Cirkus – Georges Seurat

Kdo je na sliki?

Nastopajoči in publika, brez enega samega imena v muzejskem zapisu. V sredini maneže galopira bel konj, na njegovem hrbtu pa stoji akrobatka v rumeno-beli obleki z razprtimi rokami. Desno stoji ravnatelj cirkusa v temni obleki z bičem, nad njim se v zraku prevrača drugi akrobat. Čisto spredaj, obrnjen stran od nas, je klovn z rdečkastimi lasmi in svetlim ogrinjalom, ki kot zavesa reže spodnji rob prizora. Nad barierno ograjo se dvigajo tri vrste gledalcev: spodaj gospodje s cilindri in dame s klobuki, više preprosteje oblečeni ljudje, čisto zgoraj pa le še obrazi. Nihče od njih ni portret; to je občinstvo kot vzorec, ne kot skupina posameznikov.

Kaj je na platnu?

Platno je pokončno in nenavadno visoko za prizor gibanja. Spodnjo polovico zavzame maneža: oranžno rumena ploskev, po kateri se v širokem loku vzpenja bariera. Konj, akrobatka in klovn so naslikani skoraj brez sence, v čistih rumenih, oranžnih in belih pikah, ozadje in obleke gledalcev pa v hladnih modrih in vijoličnih. Vse črte se upogibajo navzgor in v desno — bič, konjska griva, akrobatkine roke, rob zavese — tako da prizor bere kot en sam zamah. Rob platna je naslikan: Seurat je okoli celotne slike položil pas modrih in rdečih pik, in ta rob je del dela, ne okvir. Pri nas ga ohranimo.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker je zadnja v vrsti velikih platen, s katerimi je ta francoski slikar preizkušal svojo teorijo. Muzej delo datira v leto 1891, isto leto, v katerem je Seurat umrl, star enaintrideset let. Cirkus je tudi najbolj odkrito »narejena« med njegovimi slikami in najčistejši pointilizem, kar jih je naslikal: kompozicija je zgrajena iz nekaj velikih lokov in diagonal, ki naj bi po takratnih barvnih teorijah pomenile vzpon in veselje, in prav zato deluje bolj kot diagram gibanja kakor kot posnetek predstave. Francoska država je platno prejela leta 1927 z volilom zbiratelja Johna Quinna in ga hrani vse od takrat.

Kaj slika pomeni?

Zabava, naslikana kot geometrija. Cirkus je bil v Parizu konec devetnajstega stoletja poceni razvedrilo za vse sloje, in Seurat ga je uporabil kot prizorišče, na katerem se da preizkusiti, ali barva in smer črte res nosita razpoloženje. Nastopajoči se smejijo in letijo, občinstvo pa sedi mirno, v vrstah, brez izraza — nasprotje med manežo in tribuno je jedro slike. Kdor jo gleda dlje, opazi, da nihče v publiki ne gleda istega prizora kot mi. To ni prizor o cirkusu, ampak o tem, kako je gledati.

Kje stoji Cirkus med Seuratovimi deli?

Na koncu vrste, ki se je začela na bregu Sene. Prvo veliko platno je bilo Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte, za njim so prišle Modelke (Les Poseuses), nato pa se je Seurat obrnil k popularni zabavi: Vabilo na cirkuški nastop (La Parade de Cirque), ki ga hrani Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, prikazuje večerno vabo pred šotorom, Le Chahut pa ples v kabaretu. Cirkus je zadnji med njimi in edini, ki gleda v samo areno. Kdor zbira to skupino, jo dobi pri nas v enakem formatu in enaki izvedbi.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

To je umetniška slika, ki nastane s čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela po visokoločljivi muzejski predlogi in gradi površino tako, kot jo je Seurat: pika za piko, tako da se barve mešajo šele v očeh in ne na paleti. Pointilistična tehnika je pri tem motivu posebej zahtevna, ker mora rumena maneža ostati topla tudi tam, kjer jo obdajajo hladne modre pike. Naslikani rob ohranimo, ker je del slike. Ker je vse narejeno ročno, si dve platni nikoli nista povsem enaki in vsaka ročno naslikana kopija ostane unikat. Za to delo še nimamo lastnih fotografij dokončanega platna; ko bo prvič naslikano, ga bomo fotografirali in fotografije objavili tukaj.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katera: 90 x 110 cm. Izvirnik meri 152 x 186 cm in naša mera 150 x 190 cm mu je najbližja, tako rekoč ena proti ena. Format je pokončen, v razmerju blizu 5 : 6, zato ne potrebuje široke stene, ampak visoko: med dvema oknoma, v stopnišču, ob vratih ali nad ozko komodo. Meri 50 x 60 in 60 x 70 cm sodita v predsobo ali v skupino manjših del; 70 x 90 in 90 x 110 cm sta najbolj vsakdanji izbiri za dnevno sobo; 111 x 139 in 130 x 160 cm delujeta samostojno nad zofo; 150 x 190 in 180 x 220 cm sta za visoke prostore, kjer konj in akrobatka dosežeta skoraj naravno velikost. Vse naše slike na platnu za ta motiv nastanejo po naročilu.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da lok maneže nikoli ni stisnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Za izbiro okvirja uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor, ki jo naročite posebej.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere; največji formati potrebujejo največ časa. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Georges Seurat, njegovo pot in neoimpresionizem pa opisuje naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Musée d’Orsay v Parizu, pod inventarno številko RF 2511. Muzej ga je prejel leta 1927 kot volilo Johna Quinna.

Kdo so ljudje na prizoru?

Muzejski zapis ne imenuje nikogar. Nastopajoči in gledalci so tipi, ne portreti določenih oseb.

Je »Le Cirque« isto delo?

Da. To je francoski naslov, ki ga uporablja Musée d’Orsay; angleški je »The Circus«. Gre za eno in isto platno.

Je to tisk?

Ne. To je reprodukcija znane slike, ročno naslikana z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo in otipajo.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za običajno dnevno sobo 90 x 110 cm; če želite mero, ki je najbližja izvirniku, izberite 150 x 190 cm. Podroben vodnik po merah je zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Kako je dostavljeno?

Napeto na podokvir in uokvirjeno, če ste tako izbrali, v 15 do 45 dneh, potem ko potrdite fotografijo končanega dela.

Kaj slika sporoča v enem stavku?

Vsi se gibljejo, nihče ne gleda: predstava kot geometrija, naslikana iz samih pik.

Ali je izvirnik naprodaj in koliko je vreden?

Ne. Platno je v javni zbirki Musée d’Orsay in ni naprodaj; ročno naslikano platno je edini način, da ga imate doma.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina slike na višini oči, približno 145–150 cm od tal. Ker je motiv pokončen in ima težišče spodaj, ga pri velikih merah raje obesite nekoliko nižje.

Je slika primerna za darilo?

Manjše mere so hvaležne za darilo, ker je motiv živ in nezahteven za prostor. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: bel konj, akrobatka in klovn v maneži, nad njimi tri vrste mirujočega občinstva – 1891
• Izvirnik: 152 x 186 cm, oljna barva na platnu, Musée d’Orsay, Pariz (inv. št. RF 2511)
• Naša izvedba: ročno naslikana oljna slika, osem dimenzij od 50 x 60 do 180 x 220 cm, napeta in po želji uokvirjena
• Zanimivost: pikčasti modro-rdeči rob okoli platna ni okvir – naslikal ga je Seurat sam