Georges Seurat – Kmečki ženski pri delu

Kmečki ženski pri delu je zgodnja Seuratova slika iz let 1882–83: dve ženski, sklonjeni nad delom na polju. Izvirnik meri 46 x 38,7 centimetra, je olje na platnu, hrani pa ga Solomon R. Guggenheim Museum v New Yorku v svoji ustanovni zbirki. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Kmečki ženski pri delu – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Dve ženski pri delu na polju, sklonjeni nad vrsto. To pove že naslov, ki ga uporablja muzej sam, in prav toliko o prizoru tudi trdimo. Slika je majhna – 46 x 38,7 centimetra – in figuri v njej nista postavljeni kot portret; delo je tisto, kar je v ospredju.

Muzej to delo uvršča med majhna dela s podeželja, v katerih se Seurat šele približuje temu, po čemer ga poznamo. Umetniška slika iz teh let ni prizor, ki bi vas hotel prepričati; je vaja v tem, kako spraviti svetlobo na platno, in prizor s polja je bil za to dovolj.

Križana poteza pred piko

Muzej opiše potezo natančno: gre za križane poteze čopiča, in prav te v teh majhnih delih s podeželja izdajajo njegove prve poskuse z razstavljanjem barve. Barva torej še ni razdrobljena v pike, je pa že razložena – nanesena v ločenih smereh, ki se prekrivajo.

Zato je ta slika zanimiva za vsakogar, ki Seurata pozna samo s pikami. Pointilistična tehnika se ni pojavila nenadoma; nastala je iz tega prekrižanega nanosa, ki ga vidite tukaj, in med enim in drugim je nekaj let dela.

Kromoluminarizem – slikarjeva lastna beseda

Muzej pove nekaj, kar se v trgovinah redko prebere: Seurat je svojo metodo sam imenoval kromoluminarizem, ker naj bi postavljanje posameznih odtenkov drug ob drugega dalo močnejši učinek svetlobe. Beseda, ki jo uporabljamo danes, ni njegova – po muzeju so jo skovali sodobni kritiki.

Tisti dve besedi sta pointilizem in neoimpresionizem. Obe sta se prijeli in obe se uporabljata tudi pri nas, ker ju ljudje iščejo; a če hočete vedeti, kako je slikar sam mislil o svojem delu, je prava beseda tista prva. Govori o svetlobi, ne o pikah.

Muzej dodaja tudi, kaj ga je do tja pripeljalo: teorije o barvi, optiki in zaznavi, ki so jih pisali Michel-Eugène Chevreul, Ogden Rood in Charles Henry. Seurat je o svojih zamislih pisal zelo malo, umrl pa je pri enaintridesetih letih, za davico.

Millet in začetek serije

Muzej navede letnico: leta 1881 je Seurat začel serijo podeželskih študij, h kateri spadajo tudi njegova dela v tej zbirki, in navdih zanje je bil Jean-François Millet, slikar barbizonske šole. To ni naša domneva, ampak stavek iz muzejskega zapisa.

Iz iste serije je pri nas Kmečka ženska sedi v travi, ki jo hrani isti muzej – med petimi Seuratovimi deli v tej zbirki sta prav ti dve pri nas. Sam Barbizon: Figura v pokrajini pri Barbizonu. Delavec ob cesti: Kamnosek iz Washingtona.

Kam je serija vodila, muzej pove naprej: leta 1884 je prišlo prehodno delo Kopači pri Asnièresu, leta 1886 pa na osmi in zadnji impresionistični razstavi Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte. Pozneje so prišle obale brez ljudi, na primer Kanal pri Gravelinesu, Grand Fort-Philippe.

Zakaj letnica ni ena in zakaj ni kataloške številke?

Muzej navaja 1882–83, torej razpon in ne enega leta, in tako ga navajamo tudi mi. Nikjer na tej strani ne boste našli ene same letnice nastanka, zapisane kot dejstvo, ker je ustanova, ki delo hrani, ni zapisala tako.

Kataloške številke pa sploh ne navajamo, in to je vredno pojasniti. Muzej v svojem zapisu navede naslov, letnico, tehniko, mero, zbirko in način pridobitve – številke predmeta pa ne. Niz 41.713 se na muzejevih straneh res pojavi, a vsakič le kot ime slikovne datoteke. Zelo verjetno je to prava številka in ustreza obliki, ki jo muzej uporablja; ni pa objavljen kataloški podatek. Zato je ne natisnemo. Če jo muzej objavi, jo bomo dodali.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z roko in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu, pri tem motivu pa je najtežje ohraniti križani nanos: če ga zgladi, prizor postane navadna žanrska podoba, in prav tisto, zaradi česar je delo zanimivo, izgine. Zato je vsaka ročno naslikana kopija svoja in nobeni dve nista povsem enaki.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih fotografij končanega dela iz ateljeja. Ko ga bomo znova naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani. Do takrat velja, kar velja za vse naše slike na platnu: pred odpremo prejmete fotografijo prav tistega platna, ki je naslikano za vas, in reprodukcija znane slike zapusti atelje šele, ko jo potrdite.

Katera velikost za katero steno?

Izvirnik meri 46 x 38,7 centimetra, torej najprej širina in nato višina, kot mere navajamo povsod pri nas. Format je vodoraven in skoraj kvadraten.

Naš najmanjši korak, 46 x 38 cm, je od izvirnika oddaljen manj kot milimeter – muzej mero navaja sam, neodvisno od naše lestvice, zato to lahko zapišemo. Če hočete delo v velikosti, v kateri je nastalo, je to prav ta korak. Za dnevno sobo priporočamo 60 x 50 ali 70 x 60 cm; 80 x 65 in 90 x 75 cm stojita sama; 120 x 100 in 150 x 120 cm iz majhne študije naredita veliko sliko, kar križana poteza brez težav prenese.

Mere po vaši želji, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, tako da prizor nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod pride napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje.

Okvir izberete v naši 3D aplikaciji. Pri tako majhnem delu okvir šteje več kot pri velikem: pri 46 x 38 cm širok okvir prizor pogoltne, ozek pa ga zbere. Kako bo delo videti na vaši steni, pokaže naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na velikost. Pošljemo ga napetega in zaščitenega, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, znotraj Evropske unije brez carine. Pred odpremo potrdite fotografijo, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotna ponudba tega slikarja je v galeriji Georges Seurat, o njegovem delu pa piše naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V New Yorku, v muzeju Solomon R. Guggenheim, v njegovi ustanovni zbirki, kamor je prišel kot dar.

Iz katerega leta je?

Muzej navaja 1882–83, torej razpon in ne enega leta, in tako to zapisujemo tudi mi.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navaja 38,7 x 46 centimetra po višini in širini, kar je v našem zapisu širina krat višina 46 x 38,7 cm.

Zakaj ne navedete inventarne številke?

Ker je muzej ne objavi. Niz 41.713 se pri njem pojavlja le kot ime slikovne datoteke, in to za nas ni objavljen podatek.

Ali je to slikano s pikami?

Ne. Muzej opisuje križane poteze čopiča, iz katerih so se pike razvile pozneje; to je delo pred njimi.

Kaj pomeni kromoluminarizem?

Tako je Seurat sam imenoval svojo metodo, pravi muzej – zaradi močnejšega učinka svetlobe, ki naj bi ga dalo postavljanje odtenkov drug ob drugega.

Kdo ga je pri tem navdihoval?

Jean-François Millet in barbizonska šola, kot navaja muzej; serijo podeželskih študij je Seurat začel leta 1881.

Katero velikost naj izberem?

Za dnevno sobo 60 x 50 cm. Če hočete velikost izvirnika, izberite 46 x 38 cm.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo po vaši meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko in z oljnimi barvami; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne zna posnemati.

Je primerno za darilo?

Da. Motiv je miren in majhne mere delujejo osebno. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, obstaja darilni bon.

• Motiv: dve ženski pri delu na polju – majhna zgodnja študija s podeželja
• Izvirnik: 46 x 38,7 cm, olje, Solomon R. Guggenheim Museum, New York
• Naša izvedba: ročno naslikano platno, osem mer od 46 x 38 do 150 x 120 cm
• Pomembno: svoji metodi je francoski slikar sam rekel kromoluminarizem – pike so prišle pozneje