Georges Seurat – Port-en-Bessin, zunanje pristanišče ob oseki

Port-en-Bessin, zunanje pristanišče ob oseki je slika Georgesa Seurata iz leta 1888, nastala med poletjem, ki ga je slikar preživel v normandijskem letovišču Port-en-Bessin: za nizkimi kamnitimi zidovi pristanišča se na obali vrstijo hiše pod zelenim pobočjem, spodnjo polovico platna pa zavzamejo svetle ploskve plitve vode in odkritega dna. Izvirnik, olje na platnu, velik 66,7 x 54,3 cm, hrani Umetnostni muzej Saint Louis pod številko 4:1934. Pri nas nastane kot umetniška slika, ročno naslikana z oljnimi barvami na platno, v osmih dimenzijah ali po vaši meri; pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Port-en-Bessin, zunanje pristanišče ob oseki – Georges Seurat

Kaj prikazuje slika?

Zunanji del pristanišča v Port-en-Bessinu v času oseke. V ozadju se v dolgi vrsti razvrščajo hiše s sivomodrimi in rdečkastimi strehami, levo nad njimi stojijo večje stavbe na vzpetini, desno se med hišami dvigajo drevesa, vse skupaj pa zapira zeleno pobočje, ki se nizko izteče pod nebom. Pred hišami teče nizek kamnit zid pristanišča, prekinjen z odprtinami, na desni pa se konča z zaobljenim pomolom. Ob zidu, skoraj na sredini slike, leži majhen temen čoln, nad strehami pa se v daljavi dvigajo tanki drogovi. Spodnjo polovico platna zavzamejo široke, odprte ploskve: svetel pas ob zidu, pod njim toplejši, rožnato oranžen pas in spodaj bledo zelenkasta, mirna voda. Z leve sega v prizor visok kamnit pomol, od spodnjega roba pa se poševno proti sredini vleče ozka svetla proga, ki spominja na leseno brv. Muzej v svojem opisu izrecno omenja jadro v ospredju in drogove za zastave v daljavi. Človeških postav na fotografiji izvirnika ni mogoče razločiti, muzejski zapis pa jih tudi ne omenja.

Kaj je na platnu?

Ležeče platno, ki je od roba do roba prekrito z drobnimi pikami barve. Nebo je zgrajeno iz bledo modrih, sivih in rožnatih pik, ki se na razdalji zlijejo v enakomerno, svetlo sivino z nežnimi oblaki. Hiše so naslikane s pikami okra, bele, modre in vijoličaste barve, pobočje za njimi z gostimi zelenimi in rumenimi pikami. Kamniti zidovi imajo hladne, modro vijoličaste sence, voda v spodnjem delu pa je sestavljena iz zelenih, modrih in rumenkastih pik. Prav v tem je bistvo, ki ga poudarja muzej: majhne pike barve, nanesene druga ob drugo, se na razdalji zlijejo v celoto. Kompozicija je zgrajena iz jasnih vodoravnih pasov – nebo, hiše, zid, pesek, voda – ki jih presekata le navpični pomol na levi in poševna svetla proga spodaj. V spodnjem levem kotu je na fotografiji viden napis Seurat; muzejski zapis napisov na sliki ne navaja.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker po besedah muzeja kaže Seuratovo značilno pikčasto potezo – nanašanje majhnih pik barve na platno, ki se na razdalji zlijejo. To slikanje s pikami danes imenujemo pointilizem, soroden izraz pa je neoimpresionizem. Muzej poudarja tudi močno geometrijsko zgradbo slike, ki daje občutek miru in reda. Poleg tega ima slika bogato razstavno zgodovino: po zapisu je bila razstavljena že v letih 1889 in 1890, torej še za slikarjevega življenja, pozneje pa jo je imel v lasti slikar Théo von Rysselberghe. Francoski slikar Georges Seurat jo je zgradil iz samih pik in mirnih vodoravnih pasov.

Kaj slika pomeni?

Muzej zapiše, da trdna geometrijska zgradba izraža slikarjev namen, da bi minljiv trenutek deloval kot nekaj večnega. Oseka je prav tak trenutek: voda se umakne in se čez nekaj ur spet vrne, na sliki pa pristanišče obstane v popolnem miru. Ni valov, ni hitenja, nobene zgodbe; so samo svetloba, zidovi, hiše in drobno jadro. Zato slika doma ne vznemirja, temveč umiri prostor. Svetle, pastelne barve se lepo ujemajo z belimi stenami, svetlim lesom in modrimi ali peščenimi toni opreme.

Kaj se je z izvirnikom dogajalo?

Muzej objavlja pot slike, pri čemer se kot glavni vir sklicuje na katalog Roberta Herberta za razstavo »Georges Seurat, 1859-1891« iz let 1991–1992 (kat. št. 208). Po navedbah disertacije Susan Canning je bila to ena od dveh Seuratovih slik, prodanih na razstavi skupine Les Vingt v Bruslju leta 1889; Herbert navaja, da jo je takrat domnevno kupil G. de la Hault iz Pariza. Pri njem je bila najpozneje leta 1890, ko jo je posodil na 6. razstavo Société des artistes indépendants, in še leta 1892, ko jo je posodil za razstavi v Bruslju in Parizu. Najpozneje od leta 1904 in še leta 1909 je bila v lasti slikarja Théa von Rysselberghe (1862–1926) v Bruslju; v tej zbirki jo navajata katalog Seuratove retrospektive iz leta 1905 in katalog razstave iz let 1908–1909. Najpozneje od leta 1922 do leta 1928 jo je imel Charles Pacquement iz Pariza; po katalogu iz leta 1934 je bila leta 1928 na prodaji njegove zbirke. Do leta 1929 jo je imel George Bernheim iz Pariza; od njega jo je kupila galerija M. Knoedler & Co. (New York, London, Pariz), pri kateri je bila od leta 1929 do 1934 pod številko zaloge A539. Od nje jo je 4. januarja 1934 kupil muzej v Saint Louisu. Muzej dodaja, da zapise redno dopolnjuje in da so lahko nepopolni.

Kakšno mesto ima ta slika med Seuratovimi deli?

Spada med platna, ki jih je Seurat naslikal v Port-en-Bessinu poleti 1888. Iz istega pristanišča in istega leta sta pri nas na voljo še Port-en-Bessin, vhod v pristanišče, ki ga hrani Muzej moderne umetnosti v New Yorku, in Morski prizor pri Port-en-Bessinu, Normandija, ki ga hrani Narodna galerija umetnosti v Washingtonu. Z iste normandijske obale je tudi prizor Čolni ob oseki, Grandcamp, kjer je prav tako naslikana oseka. Kdor bi rad na steni imel več Seuratovih pristanišč, lahko ta platna izbere skupaj in jih obesi drugo ob drugem.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela po fotografiji izvirnika in platno gradi iz drobnih pik, tako kot Seurat: najprej postavi vodoravne pasove neba, hiš, zidu in vode, nato pa jih s pikami čistih barv postopoma zgosti, dokler se na razdalji ne zlijejo v svetlo celoto. Pointilistična tehnika zahteva potrpežljivost, saj mora vsaka pika stati na svojem mestu. Ker je vse narejeno ročno, si dve platni nikoli nista povsem enaki in vsaka ročno naslikana kopija ostane unikat. Za ta motiv še nimamo lastnih fotografij dokončanega platna; ko ga bomo prvič naslikali, ga bomo fotografirali in fotografije objavili tukaj.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero izbrati, vzemite 70 x 60 cm. To je mera, najbližja izvirniku, ki meri 66,7 x 54,3 cm: naša je širša za 3,3 cm in višja za 5,7 cm. Format je ležeč, zato se prilega nad komodo, kavč ali posteljo. Meri 46 x 38 in 50 x 40 cm sta primerni za manjše stene, hodnike in police; 60 x 50, 70 x 60 in 80 x 65 cm samostojno napolnijo steno v dnevni ali spalni sobi; 90 x 75, 120 x 100 in 150 x 120 cm so namenjene velikim stenam, kjer pikčasta površina pride do izraza tudi od daleč. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da vodoravni pasovi ostanejo v ravnovesju; to je naša slika po meri. Vsako platno dobavimo napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki na tem motivu prikaže zlate, srebrne, črne, bele in lesene profile; aplikacija je namenjena samo izbiri okvirja. Za prikaz slike na vaši steni je na voljo naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsako platno naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od mere. Pošljemo ga napetega, zaščitenega za prevoz in po želji uokvirjenega, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Vse Seuratove motive najdete v galeriji Georges Seurat, v našem članku o Georgesu Seuratu pa preberete, kdaj je reprodukcija znane slike res dobra.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Umetnostnem muzeju Saint Louis, pod številko 4:1934. Muzej ga je kupil 4. januarja 1934; po muzejskem zapisu je razstavljen v dvorani 218.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1888, ko je Seurat poletje preživel v normandijskem letovišču Port-en-Bessin.

Kaj pomeni oseka v naslovu?

Da je pristanišče naslikano ob nizki vodi: morje se je umaknilo, zato spodnjo polovico slike zavzamejo plitva voda in svetli pasovi dna.

Je to tisk?

Ne. Našo sliko naslikamo ročno, z oljem na platno; pike in poteze čopiča so vidne in otipljive.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za večino sten 70 x 60 cm, ki je hkrati mera, najbližja izvirniku. Podroben vodnik je zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Zakaj je slika iz samih pik?

Ker je Seurat barvo nanašal v majhnih pikah, ki se na razdalji zlijejo; muzej to imenuje njegova značilna pikčasta poteza.

Kdo je imel sliko pred muzejem?

Po muzejskem zapisu G. de la Hault, slikar Théo von Rysselberghe, Charles Pacquement, George Bernheim in galerija M. Knoedler & Co.

Ali je izvirnik naprodaj?

Ne. Platno je v lasti muzeja v Saint Louisu in ni naprodaj; njegov motiv pa vam ročno naslikamo na platno.

Kako visoko naj sliko obesim?

Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal; manjše mere obesite nižje, bliže mestu, kjer sedite.

Je primerna za darilo?

Da, zlasti za ljubitelja morja, pristanišč ali Normandije. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: zunanje pristanišče v Port-en-Bessinu ob oseki, s hišami, kamnitimi zidovi in jadrom – 1888
• Izvirnik: 66,7 x 54,3 cm, oljne barve na platnu, Umetnostni muzej Saint Louis (inv. št. 4:1934)
• Naša izvedba: ročno naslikana, osem dimenzij od 46 x 38 do 150 x 120 cm, vedno napeta na podokvir, na željo uokvirjena
• Zanimivost: sliko je nekoč imel slikar Théo von Rysselberghe; katalog Seuratove retrospektive leta 1905 jo navaja v njegovi zbirki