Georges Seurat – Pogled na Seno

Pogled na Seno je Seuratova majhna oljna skica na leseni ploščici, naslikana v letih 1882–83 ob reki na obrobju Pariza. Izvirnik meri 24,8 x 15,9 centimetra in ga v New Yorku hrani Metropolitanski muzej umetnosti pod inventarno številko 59.16.5, kjer je tudi razstavljen. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Pogled na Seno – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Reka, dva ribiča in za njima promet. Muzej je pri tem izrecen: v ospredju sta dva človeka, ki mečeta trnke, okoli njiju pa so tovorne barže in tovarniški dimniki. To ni izletniška reka, ampak delovna – Sena na obrobju Pariza, kakršna je bila.

Umetniška slika te vrste ne pripoveduje zgodbe. Prizor je postavljen tako, kot se je ponudil: ribiča spredaj, tovor zadaj, dim nad vsem skupaj. Prav zaradi tega mirnega, nepatetičnega pogleda deluje ta ploščica presenetljivo sodobno.

Croqueton: ena od približno sedemdesetih ploščic

Muzej pove število: na začetku svoje poti je Seurat naredil približno sedemdeset oljnih študij na majhnih lesenih ploščicah, ki jim je sam rekel croquetons – male skice. Trdne deščice je bilo lahko nositi in držati v roki, zato so bile kot nalašč za slikanje na prostem.

Ta je med najzgodnejšimi, ki jih je Seurat naredil ob Seni. Pri nas je na polici še ena takšna ploščica: Kamnosek iz washingtonske zbirke Phillips, prav tako majhna in prav tako naslikana pred motivom. Kdor hoče videti, kaj je iz teh vaj nastalo, naj pogleda pointilizem na poznejših platnih; pointilistična tehnika je bila takrat še leta daleč.

Delovna reka na obrobju Pariza

Muzej ta prizor poveže z delom, ki je iz njega zraslo: prva velika Seuratova slika, Kopači pri Asnièresu iz leta 1884, ki jo hrani londonska National Gallery, je postavljena ob podoben odsek iste reke. Ista voda, nekaj kilometrov in dve leti narazen.

Pri nas ista reka nosi še dve deli: Sena pri Courbevoieju, ki jo prodajamo brez letnice in brez mere, ker je v zasebni zbirki, in Sivo vreme na otoku Grande Jatte, ki ga prav tako hrani Metropolitanski muzej. Neoimpresionizem se je rodil ob tej vodi in ne v ateljeju.

Isti muzej hrani petindvajset Seuratovih del in med njimi je več takih lesenih ploščic. Eno od njih je tudi pri nas na polici: Vrtnar, prav tako naslikan na les in prav tako iz teh let. Kdor ju postavi drugo ob drugo, vidi, kako hitro se je ta način dela ustalil in kako malo je slikar potreboval, da je prizor spravil na ploščico.

Les, ne platno – in kaj to pomeni za našo izvedbo

Izvirnik je naslikan na leseno ploščico, ne na platno. Za slikarja je to pomenilo gladko, trdo podlago, ki barvo takoj sprejme in ne popušča pod čopičem; poteza na lesu se konča tam, kjer jo slikar odloži.

Naša izvedba je oljna slika na platnu in tega ne skrivamo. Kar prenesemo, sta poteza in barva; podlage ne posnemamo, ker se platno in les ne obnašata enako in tega ne bomo obljubljali. Pri majhnih merah je razlika najmanjša, pri velikih pa se platno pozna – in prav zato o njej pišemo tukaj, ne v drobnem tisku.

Zakaj pri letnici piše razpon?

Ker muzej sam ne pove enega leta. V svojem zapisu navaja 1882–83, torej razpon, in tako ga navajamo tudi mi. Nikjer na tej strani ne boste našli ene same letnice nastanka, zapisane kot dejstvo, ker je ustanova, ki delo hrani, ni zapisala tako.

Muzej navaja tudi, da je delo prišlo k njemu kot volilo Mabel Choate v spomin na njenega očeta Josepha Hodgesa Choata. Letnice tega volila ne zapisujemo, ker se muzejeva lastna zapisa o njej razhajata za eno leto; kjer ustanova sama ni enotna, se raje ustavimo, kot da izberemo eno od dveh številk.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z roko in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu, pri tem motivu pa je najtežje ohraniti hitrost: skica mora ostati skica in ne sme postati dodelan prizor. Če se poteze zgladijo, izgine prav tisto, zaradi česar je delo zanimivo. Zato je vsaka ročno naslikana kopija svoja in nobeni dve nista povsem enaki.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih fotografij končanega dela iz ateljeja. Ko ga bomo znova naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani. Do takrat velja, kar velja za vse naše slike na platnu: pred odpremo prejmete fotografijo prav tistega platna, ki je naslikano za vas, in reprodukcija znane slike zapusti atelje šele, ko jo potrdite.

Katera velikost za katero steno?

Izvirnik meri 24,8 x 15,9 centimetra, torej najprej širina in nato višina, kot mere navajamo povsod pri nas. To je zares majhna ploščica – takšna, ki gre v roko.

Naš najmanjši korak, 25 x 16 cm, je natanko izvirnik, zaokrožen na cele centimetre; muzej mero navaja sam, neodvisno od naše lestvice, zato to lahko zapišemo. Če hočete delo v velikosti, v kateri je nastalo, je to prav ta korak. Za polico ali mizo 25 x 16 cm; za dnevno sobo 50 x 30 in 60 x 40 cm; 70 x 45 in 80 x 50 cm stojita sama; 90 x 60, 120 x 75 in 150 x 100 cm iz žepne skice naredijo veliko sliko, kar široka poteza brez težav prenese.

Mere po vaši želji, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, tako da prizor nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod pride napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje.

Okvir izberete v naši 3D aplikaciji. Pri najmanjših merah je okvir pomembnejši kot pri velikih: pri 25 x 16 cm širok okvir prizor pogoltne, ozek pa ga zbere. Kako bo delo videti na vaši steni, pokaže naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na velikost. Pošljemo ga napetega in zaščitenega, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, znotraj Evropske unije brez carine. Pred odpremo potrdite fotografijo, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotna ponudba tega slikarja je v galeriji Georges Seurat, o njegovem delu pa piše naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V New Yorku, v Metropolitanskem muzeju umetnosti, pod inventarno številko 59.16.5. Muzej navaja, da je razstavljen v dvorani 825.

Iz katerega leta je?

Muzej navaja 1882–83, torej razpon in ne enega leta, in tako to zapisujemo tudi mi.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navaja 15,9 x 24,8 centimetra po višini in širini, kar je v našem zapisu širina krat višina 24,8 x 15,9 cm.

Kaj je croqueton?

Majhna oljna skica na leseni ploščici. Muzej pravi, da jih je Seurat na začetku poti naredil približno sedemdeset in da jim je sam tako rekel.

Kdo sta postavi v ospredju?

Ribiča. Muzej pove, da mečeta trnke, medtem ko za njima plujejo tovorne barže.

Ali je to slikano s pikami?

Ne. Delo je iz let 1882–83, nekaj let pred metodo drobnih pik; to je zgodnja skica na prostem.

Zakaj naša slika ni na lesu?

Ker delamo z oljem na platnu. Poteze in barve prenesemo, podlage pa ne posnemamo.

Katero velikost naj izberem?

Za dnevno sobo 60 x 40 cm. Če hočete velikost izvirnika, izberite 25 x 16 cm.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo po vaši meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko in z oljnimi barvami; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne zna posnemati.

Je primerno za darilo?

Da. Majhne mere delujejo osebno, motiv pa je miren. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, obstaja darilni bon.

• Motiv: dva ribiča ob Seni na obrobju Pariza, za njima barže in dimniki
• Izvirnik: 24,8 x 15,9 cm, olje na leseni ploščici, Metropolitanski muzej umetnosti (59.16.5)
• Naša izvedba: ročno naslikano platno, osem mer od 25 x 16 do 150 x 100 cm
• Pomembno: francoski slikar je takih ploščic naredil približno sedemdeset – ta je med prvimi ob reki