Opis
Rojstvo – muzej pravi, da krščanski motiv ni pobožnost
Čez spodnjo polovico platna leži ženska na svetlo rumenem ležišču, z glavo na levi in zaprtimi očmi; čez boke ima temno modro tkanino z rumenim okrasom, za glavo pa bledo rumen kolobar. Zadaj sedi postava v beli obleki s temnim pokrivalom in v naročju drži otroka, ki ima prav tako kolobar. Nad njima stoji postava v modrovijoličnem oblačilu z belim ovratnikom. Sredino navpično prereže rdeč tram. Desno se odpre temen hlev z rjavo kravo in ležečo svetlo živaljo. Ob levem robu je pisan okrasni pas. Spodaj levo sta na platno naslikana podpis in letnica. Delo hrani Neue Pinakothek v Münchnu pod inventarno številko 8652; nastalo je leta 1896.
Muzej izrecno pove, česa ta prizor ni
Muzejski zapis pri tem delu naredi nekaj nenavadnega: pojasni, kako naslikanega krščanskega prizora ne smemo razumeti. Angel, notranjost hleva in kolobarja matere in otroka so po zapisu sredstva, ki prizoru dodajo krščanski pomen. A namig na rojstvo v betlehemskem hlevu se po muzeju ne pojasnjuje niti s slikarjevo pobožnostjo niti z njegovo morebitno namero, da bi domače prebivalstvo seznanil s krščanskim naukom. Gre za že preizkušeno sredstvo stopnjevanja pomena, po katerem je slikar posegel večkrat.
Kaj še pove muzejski zapis
Zapis prizor povezuje z osebno izkušnjo: konec leta 1896 je Tahitijka, ki je živela z njim, rodila otroka, ki je po nekaj dneh umrl. Postavo s temnim pokrivalom zapis imenuje dojilja in dodaja, da je po videzu zelo blizu upodobitvam duha umrlih na Tahitiju. Otrok je materi vzet in izročen angelu. To je muzejsko branje in ga navajamo kot tako.
Dva neodvisna vira o istem platnu
Podatke o delu potrjujeta dva ločena zapisa. Muzej navaja mero 96 x 131,1 cm in kot nosilec grobo vrečevino. Katalog Wildenstein delo vodi pod številko W541, navaja isto leto in isto mero ter kot nosilec prav tako grobo tkanino; poleg tahitijskega naslova zapiše še francoskega, L’Enfant de Dieu. Oba zapisa se torej ujemata.
Kako je platno prišlo v München
Muzej navaja tudi pot: delo je bilo leta 1912 pridobljeno kot darilo Eduarda Arnholda in Roberta von Mendelssohna v okviru Tschudijeve donacije. Ni bilo torej kupljeno, ampak podarjeno, in sicer dobrih petnajst let po nastanku.
Kako nastane ročno naslikana reprodukcija
Slike pri nas nastajajo izključno ročno, z oljnimi barvami, potezo za potezo. Pri tem motivu je najzahtevnejše rumeno ležišče: je največja svetla ploskev na platnu in mora ostati topla, ne pa gola rumena barva, sicer ležeča postava izgubi težo. Pred pošiljanjem prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev. Oljna slika na platnu je pri nas vedno naslikana na novo in nikoli natisnjena.
- Motiv: ležeča ženska na rumenem ležišču, zadaj postava z otrokom in hlev.
- Tehnika: olje na grobi tkanini, rumena ploskev pod temnim ozadjem.
- Velikosti: ležeči format, od 40 x 30 cm do 200 x 150 cm; pogosto izbrani sta 80 x 60 cm in 100 x 75 cm.
- Zanimivost: po katalogu Wildenstein delo nosi tudi francoski naslov.
Iz istih tahitijskih let si oglejte še Ia Orana Maria, Te arii vahine (Kraljeva žena) in Mata Mua (Nekoč). Muzejski zapis mero navaja kot višino krat širino: 96 x 131,1 cm.
