Vincent van Gogh – Italijanka

Italijanka je portret, ki ga je Vincent van Gogh naslikal leta 1887 v Parizu: ženska z rdečo ruto na glavi in v beli bluzi sedi obrnjena proti nam, roke ima sklenjene v naročju dolgega karirastega krila, za njo je ravno rumeno ozadje, ob zgornjem in desnem robu platna pa teče progasta obroba iz rdečih in zelenih potez. Izvirnik, olje na platnu, meri 81,5 x 60,5 cm in visi v muzeju Musée d’Orsay v Parizu. Pri nas ga ročno naslikamo v olju na platnu, v 16 merah od 40 x 50 do 100 x 130 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Italijanka – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje slika Italijanka?

Ženska sedi na stolu in nas gleda naravnost, prikazana do pod kolen. Čez črne lase ima rdečo ruto, oblečena je v ohlapno belo bluzo z drobnimi rdečimi potezami, temno rdeč životek in dolgo, široko krilo, stkano iz kratkih potez rdeče, zelene, rumene in modre barve. Roke ima sklenjene v naročju, ob kolenu pa ji visita dva bleda cvetova na dolgem steblu. Na levi se za njeno ramo vidi modri naslon stola.

Za njo ni nobenega prostora, le enakomerno rumeno ozadje, naneseno s kratkimi, prekrižanimi potezami. Ob zgornjem robu in navzdol po desni strani teče pas rdečih in zelenih prog, naslikan kar na platno kot okvir. Brez perspektive ženska zapolni ves prostor in ga obvlada.

Kdo je bila ženska, ki je pozirala za sliko Italijanka?

Najverjetneje Agostina Segatori. Francoska Wikipedija v članku o sliki navaja, da je sedeča ženska verjetno Agostina Segatori, nekdanja modelka, ki je na bulvarju Clichy v Parizu vodila kavarno Café du Tambourin, in da je imel Van Gogh z njo nekaj mesecev pred nastankom portreta kratko ljubezensko razmerje.

Tudi muzej Musée d’Orsay portret povezuje z njo in dodaja, da je pozirala Corotu, Gérômu in Manetu. Sam naslov imena ne pove: imenuje jo preprosto Italijanka, muzej pa ohranja francoski naslov L’Italienne.

Kaj pomeni slika Italijanka?

To je portret, na katerem Van Gogh preizkuša, kar se je naučil v Parizu. Muzej Musée d’Orsay pojasnjuje, da je v pariških letih, od 1886 do 1888, preučeval barvno teorijo neoimpresionistov in ga je pritegnila japonska grafika, ta portret pa oboje združuje. Namesto drobnih pik Seurata in Signaca postavlja komplementarne barve drugo ob drugo v prekrivajočih se šrafiranih potezah: rdečo ob zeleno v krilu in obrobi, modro ob rumeno v stolu in ozadju.

Po razlagi muzeja več potez slike spominja na japonske grafike, med njimi nesimetrična obroba, ploskovita barva pa nakazuje fovizem.

Kje visi izvirnik in kako je prišel tja?

Izvirnik visi v muzeju Musée d’Orsay v Parizu, ki ga vodi kot L’Italienne, 1887, olje na platnu, 81,5 x 60,5 cm, pod inventarno številko RF 1965 14.

V francoske državne zbirke je prišel leta 1965 kot dar baronice Eve Gebhard-Gourgaud. Najprej so ga hranili v galeriji Jeu de Paume, ki je tedaj sodila k Louvru, leta 1986 pa so ga dodelili muzeju Musée d’Orsay.

Italijanka ali druga Van Goghova slika – katero izbrati?

Ta portret je Van Gogh v Parizu, s ploskovito barvo in naslikano obrobo, ki ju je prevzel od japonskih grafik. Dve deli v naši ponudbi to zanimanje kažeta še bolj neposredno, obe iz leta 1887: slika Kurtizana, japonska kurtizana v vzorčastem kimonu po grafiki Keisaija Eisena, in slika Most v dežju, njegova kopija po grafiki Hirošigeja. Iz pariških let je tudi slika Avtoportret kot umetnik, na kateri se je naslikal ob stojalu s paleto v roki.

Če želite še en ženski portret, slika Arležanka prikazuje gospo Ginoux, naslikano pozneje v Arlesu. Ta portret izberite za eno močno figuro na rumenem ozadju, Kurtizano ali most za japonski vzorec, avtoportret ali Arležanko pa, če želite ob njej obesiti še en obraz.

Kako nastane naša ročno naslikana slika Italijanka?

Slikar najprej zariše figuro, stol in obrobo ter razmerja preveri z izvirnikom, da so glava, sklenjene roke in široko krilo tam, kamor jih je postavil Van Gogh. Nato naslika rumeno ozadje s kratkimi prekrižanimi potezami, potem stol in oblačila, potezo za potezo, obraz in roke, na koncu pa rdeče in zelene proge obrobe in oba cvetova. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.

Na tej sliki se relief najbolj vidi v šrafiranih potezah rumenega ozadja, v stkanih potezah krila in v progah obrobe. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa so poteze resnične.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Pred odpremo jo fotografiramo in vam posnetek pošljemo v potrditev.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: za ozko steno v predsobi ali ob oknu 40 x 50 ali 50 x 70 cm, nad komodo ali posteljo 60 x 80 ali 64 x 81 cm, nad kavčem pa 75 x 100 ali 90 x 120 cm.

Na voljo je 16 mer: 40 x 50, 50 x 66, 50 x 69, 50 x 70, 54 x 75, 59 x 75, 60 x 80, 64 x 81, 70 x 90, 74 x 94, 75 x 100, 80 x 100, 80 x 105, 84 x 105, 90 x 120 in 100 x 130 cm (širina x višina). Izvirnik je širok 60,5 cm in visok 81,5 cm, zato je naša mera 60 x 80 cm skoraj natanko velikost slike v Parizu, mere 75 x 100 in 90 x 120 cm pa ohranijo njena razmerja. Rumeno ozadje je najsvetlejši del, zato je oljna slika najlepša na beli, svetlo sivi ali toplo bež steni in pri topli svetlobi. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem, posteljo ali komodo pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 16 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri, v kakršni koli širini in višini. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ogled slike na vaši lastni steni je naša ločena storitev umestitve v prostor. Ker naslikana obroba žensko že uokvirja z dveh strani, ji najbolj pristaja ozka, preprosta letev; tanka zlata poudari rumeno ozadje, temna lesena pa globoko rdečino životka.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev in popravimo vse, kar ne ustreza. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Če sliko podarjate nekomu, ki ga privlačijo Pariz, portreti ali močne barve, in niste prepričani glede mere, je na voljo darilni bon, s katerim obdarjeni izbere sam.

Pogosta vprašanja

Kje je danes izvirnik slike Italijanka?

V muzeju Musée d’Orsay v Parizu, ki ga vodi kot L’Italienne, 1887, olje na platnu, 81,5 x 60,5 cm, pod inventarno številko RF 1965 14. Baronica Eva Gebhard-Gourgaud ga je leta 1965 podarila francoskim državnim zbirkam; hranili so ga v galeriji Jeu de Paume, leta 1986 pa je prešel v muzej Musée d’Orsay.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal sliko Italijanka?

V Parizu, leta 1887. Van Gogh je v Parizu živel od 1886 do 1888, muzej Musée d’Orsay pa portret uvršča v ta leta, ko je preučeval neoimpresionistično barvo in japonske grafike. Po francoski Wikipediji je nastal nekaj mesecev po njegovem kratkem razmerju z žensko, ki je zanj verjetno pozirala, preden je leta 1888 Pariz zapustil in odšel v Arles.

Kdo je ženska na sliki Italijanka?

Verjetno Agostina Segatori, ki je na bulvarju Clichy v Parizu vodila kavarno Café du Tambourin. Francoska Wikipedija njeno ime navaja z besedo »verjetno«, muzej Musée d’Orsay pa portret povezuje z njo in dodaja, da je pozirala Corotu, Gérômu in Manetu. Po navedbah francoske Wikipedije je imel Van Gogh z njo kratko razmerje nekaj mesecev pred nastankom slike. Sam naslov imena ne pove.

Zakaj ima slika Italijanka progasto obrobo?

Van Gogh je ob zgornjem in desnem robu naslikal pas rdečih in zelenih prog, tako da ima platno svoj lastni okvir. Muzej Musée d’Orsay to nesimetrično obrobo šteje med poteze, ki spominjajo na japonske grafike, francoska Wikipedija pa opaža, da njene barve ponavljajo barve ženskinega krila. Obroba teče le ob dveh straneh, zato je okvir namerno neenakomeren.

Kako so japonske grafike vplivale na sliko Italijanka?

S ploskovito barvo in obrobo. Po navedbah muzeja Musée d’Orsay so Van Gogha v Parizu pritegnile japonske grafike, ta portret pa njihov vpliv meša z neoimpresionistično teorijo barv. Rumeno ozadje nima globine, figura ni postavljena v sobo, neenakomerna naslikana obroba pa spominja na robove grafike. Barva v šrafiranih potezah je povsem njegova.

Zakaj sta rdeča in zelena na sliki Italijanka tako močni?

Ker sta komplementarni barvi in ju je Van Gogh postavil drugo ob drugo, da druga drugo okrepita. Muzej Musée d’Orsay opiše, kako je komplementarne barve nanašal v prekrivajočih se šrafiranih potezah, in navaja njegovo poznejšo željo, da bi »z rdečo in zeleno izrazil strašne strasti človeštva«. Ta par vidite v ruti, v krilu in v progasti obrobi.

Kako velik je izvirnik slike Italijanka?

Visok je 81,5 cm in širok 60,5 cm, srednje velik pokončni format. Naša mera 60 x 80 cm je skoraj enaka, mere 75 x 100 in 90 x 120 cm pa ohranijo enaka razmerja. Če želite, da je umetniška slika na vaši steni večja, je na voljo 16 mer do 100 x 130 cm ter dimenzije po meri v kakršnem koli razmerju.

Katera mera slike Italijanka je primerna za dnevno sobo?

Nad kavč izberite 75 x 100 ali 90 x 120 cm, da ima pokončni portret dovolj moči, ne da bi prenatrpal steno. Za ožjo steno ali nad komodo zadošča 60 x 80 ali 64 x 81 cm. Med dve okni ali ob visoko omaro se lepo poda pokončni format 50 x 70 ali 54 x 75 cm.

Ali ima vaša slika Italijanka reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Naš portret slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi v kratkih prekrižanih potezah rumenega ozadja, v stkanih potezah karirastega krila in v progah obrobe, kjer relief ujame svetlobo. Tiskana kopija tega reliefa nima, saj je njena površina povsem ravna.

• Motiv: ženska z rdečo ruto, v beli bluzi in dolgem karirastem krilu, sedi s sklenjenimi rokami pred ravnim rumenim ozadjem, ob dveh robovih pa teče rdeče-zelena progasta obroba.
• Izvirnik: 1887, Pariz, olje na platnu, 81,5 x 60,5 cm, Musée d’Orsay, Pariz.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 16 merah, od 40 x 50 do 100 x 130 cm, ali po meri.
• Dobro je vedeti: pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.