Opis
Ženska z uhani je platno, ki ga Musée d’Art moderne de Paris datira v okrog 1917 pod številko AMVP 1400. Dolg ovalen obraz je viden od spredaj nad zelo dolgim vratom, v vsakem ušesu visi koralni uhan, za njo pa je lisasto siva stena. Pri nas nastane kot ročno naslikana kopija, olje na platnu, po naročilu, v osmih merah ali v meri, ki nam jo poveste; pred odpremo vam pošljemo fotografijo končanega platna.
| Naslov: | Ženska z uhani |
| Drugi naslovi: | Femme aux boucles d’oreilles, muzejev lastni naslov |
| Slikar: | Amedeo Modigliani (1884–1920) |
| Leto nastanka: | okrog 1917 – muzej piše »vers 1917« in tega pridržka ne izpustimo |
| Izvirna velikost (širina × višina): | 43,5 × 65 cm – po Wikipodatkih in katalogu; muzej mer ne objavlja |
| Izvirna tehnika: | olje na platnu; muzejevo polje navaja le »oljno slikarstvo« |
| Slikarski slog: | ekspresionizem, École de Paris |
| Nahaja se: | Musée d’Art moderne de Paris (inv. AMVP 1400, volilo dr. Mauricea Girardina, 1953) |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikana kopija, olje na platnu, osem mer ali mera po želji |
Ženska z uhani – Amedeo Modigliani
Kaj je na platnu?
Model je naslikan do pod prsi, od spredaj, pred lisasto sivo steno, ki je zgoraj levo toplejša in nekoliko zelenkasta, proti desnemu robu pa temnejša. Temno rjavi lasje so razdeljeni po sredini in kratko postriženi ob obrazu, nekaj koničastih pramenov pa pade čez čelo. Obraz je dolg okrast oval z dvema močnima rožnato rdečima lisama na licih, nanesenima ploskovito in ne zlito. Očesi nista naslikani enako: eno je temna mandelj z jasno zenico, drugo je bledejše in bolj plosko. Nos je dolg in potegnjen z eno samo črto, usta so majhna in rdeča. Iz vsakega ušesa visi koralno oranžna kaplja – prav tista podrobnost, po kateri je delo poimenovano. Vrat je zelo dolg in stebrast ter prehaja v skoraj črno oblačilo z izrezom v obliki črke V, ki je na konici zapeto z enim majhnim okroglim gumbom. Podpis stoji zgoraj desno. Isti čelni doprsni prikaz in dolg vrat vodita Adrienne (ženska s frufrujem), za isto postavitev figure pred golo steno pa je tu Italijanka.
Zakaj muzej dodaja opombo o pripisu?
Ker jo nosi njegov lastni zapis in je ne skrivamo. Pod zgodovinskim komentarjem muzej zapiše, da je bilo delo dolgo pripisano Modiglianiju in da danes velja za pristno. To sta dve trditvi hkrati: pripis je bil dolgo odprt, sedanje mnenje muzeja pa je, da je slika njegova. Prenašamo obe v obliki, kot ju muzej postavi, in »velja za« ne spremenimo v »je«. Za naročilo to ne spremeni ničesar – naš slikar dela po tem platnu, ne glede na to, kako se bodo katalogi na koncu odločili –, kupec pa ima pravico brati tisto, kar bere muzej. Koristno je vedeti, da je Modigliani delal znotraj skupine École de Paris, ohlapne družbe tujih slikarjev na Montparnassu, katerih dela so se hitro prodajala, zgodaj razkropila in pozno katalogizirala; pripise v tem krogu je bilo treba dokazovati in ne podedovati. Podpis je na fotografiji, modigliani zgoraj desno, in tudi muzej v tem istem kotu beleži oznako.
Zapis o izvirniku in mera, ki je ne navaja
Muzejev zapis je poln v vseh poljih razen enem. Navaja datacijo, tehniko, inventarno številko AMVP 1400, način pridobitve, darovalca in dan, ko je delo prišlo v zbirko, svojo fotografijo pa objavlja pod licenco CC0. Mer ne navaja nikjer. Številki, ki ju natisnemo, 43,5 cm širine in 65 cm višine, prihajata z zapisa dela na Wikipodatkih in iz objavljenega Modiglianijevega kataloga, ki smo ga odprli ta tek in ki navaja isto mero 65 × 43,5 cm – vira, ki se ujemata med seboj, nobeden pa ni muzej. Muzejevo fotografijo smo izmerili kot tretjo kontrolo: tri objavljene velikosti se ujemajo na razmerju 0,655, medtem ko iz zgornjih številk sledi 0,669. To je približno dva odstotka narazen, kar je blizu, a ni ista številka, in raje to povemo, kot da bi ponudili potrditev, ki to ni. Na tej polici stojita še dve deli iz tega muzeja, Ženska glava in Ženska z modrimi očmi. Ves izbor je v galeriji Amedea Modiglianija, o slikarju pa smo napisali daljši članek.
Kje je slika bila?
Muzejeva vrstica o pridobitvi je kratka in natančna: volilo dr. Mauricea Girardina, vpisano 2. julija 1953. Pred tem katalog postavlja platno v Girardinovo lastno zbirko v Parizu, pridobljeno nekje med letoma 1920 in 1925 – in to razpetino sam označi z vprašajem, ki ga ohranimo, namesto da bi ga tiho izpustili. Poštena oblika zgodbe je torej ta: pariški zbiralec je sliko imel od zgodnjih dvajsetih let, verjetno; leta 1953 jo je zapustil mestnemu muzeju moderne umetnosti; o letih med slikarjevim ateljejem in to zbirko pa ni objavljeno nič. To je kratka provenienca, in raje natisnemo kratko, ki drži, kakor dolgo, ki je dopolnjena.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Slika jo slikar, s čopičem, v olju na platnu, po vašem naročilu. Vsaka umetniška slika nastaja nekaj tednov in vsaka kopija je nekoliko svoja; to je posledica tega, da dela človek in ne stroj. Pri tem motivu skoraj vse počiva na obrazu, ker slika nima ničesar drugega, kar bi jo neslo: siva stena, temno oblačilo in en majhen gumb. Lisi na licih sta za uhani najmočnejša barva in morata ostati ploskvi z robom, ne pa se zliti v mehko senčenje – zlito se obraz spremeni v običajnega in delo izgubi značaj. Očesi je treba pustiti različni; naslikati ju v ujemajoč se par je najpogostejši način, kako gre ta motiv narobe. Uhana sta majhna in sta naslov, zato ju slikar naslika zadnja in ju ohrani natančna. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega platna in jo potrdite. Nikoli ni tisk.
Katero velikost izbrati?
Za ta motiv predlagamo 60 × 90 cm. Pri razmerjih tu ni enega samega zmagovalca in si ga ne izmišljamo: šest od osmih naših mer ima isto obliko 2 : 3 in vseh šest je 0,38 odstotka od razmerja izvirnika – 40 × 60, 54 × 81, 60 × 90, 80 × 120, 100 × 150 in 120 × 180 cm so enako blizu. Odstopata dve: 90 × 130 cm za 3,4 odstotka in 70 × 110 cm za 4,9 odstotka. Izvirnik je majhno platno in slika to intimnost obdrži, zato bolje drži ozko steno, stopnišče ali prostor ob vratih kakor široko ploskev; pri 80 × 120 cm postane osrednja slika prostora in obraz se bere čez sobo. Sivo ozadje je mirno, kar pomeni, da se dobro obnese tudi na barvni steni, dokler ta barva ni prav tako siva. Postimpresionistična slika v meri, ki je ni na seznamu, ni težava: izdelamo jo po naročilu.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
V muzeju Musée d’Art moderne de Paris, inventarna številka AMVP 1400, volilo dr. Mauricea Girardina iz leta 1953.
Je pripis zanesljiv?
Muzej beleži, da je bilo delo dolgo pripisano Modiglianiju in da danes velja za pristno. Obe polovici tega stavka prenašamo natanko tako, kot stojita.
Kako velik je izvirnik?
43,5 × 65 cm po Wikipodatkih in po katalogu, ki se med seboj ujemata. Muzej sam mer ne objavlja.
Kako natančno sledi razmerju izvirnika?
Izvirnik meri 43,5 × 65 cm. Razmerju najbolj sledi naša mera 40 x 60 cm, ki od razmerja izvirnika odstopa za 0,38 %.
- Motiv: ženska do prsi, od spredaj, dolg vrat, koralna uhana, skoraj črno oblačilo z V-izrezom in enim gumbom, za njo lisasto siva stena
- Izvirnik: 43,5 × 65 cm, olje na platnu, okrog 1917, Musée d’Art moderne de Paris, inv. AMVP 1400
- Naša različica: ročno naslikano olje na platnu, osem mer ali po meri, s fotografijo v potrditev pred odpremo
- Vredno vedeti: muzej mer ne objavlja in dodaja opombo, da je bilo delo dolgo pripisano Modiglianiju in danes velja za pristno – natisnemo oboje
Oči na tem platnu zenici imata. Med 76 Modiglianijevimi deli na tej polici je takih 17, pri 53 zenic ni – delo za delom.









































