Claude Monet – Voz na zasneženi cesti pri Honfleurju

Voz na zasneženi cesti pri Honfleurju je ročno naslikana reprodukcija Monetovega platna iz pariškega Musée d’Orsay: po sredini se v daljavo vzpenja zasnežena kolovozna cesta, na njej stoji dvokolesni voz s temno postavo na klopi, levo leži nizka kmečka hiša pod debelo snežno streho, desno pa se dviga zasnežen breg z golim grmovjem. Izvirnik meri 93 x 65 cm, je olje na platnu in nosi inventarno številko RF 2011. Muzej ga datira z »vers 1867«, torej s pridržkom. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Voz na zasneženi cesti pri Honfleurju – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Glavnina platna je cesta pod snegom. Teče od spodnjega roba proti sredini in se zoži proti drevesom v ozadju; po njej se vlečejo kolesnice, v katerih je sneg razmočen in rjav. Sneg drugod ni bel: v senci je siv in modrikast, na soncu kremast, ob robovih pa ga prekinjajo lise razgaljene zemlje.

Levo stoji dolga nizka kmečka hiša s streho pod debelo snežno odejo in z dvema majhnima dimnikoma; spodnji del zidu je temen in skoraj brez podrobnosti, za njim pa se dvigajo gola drevesa. Na sredini ceste stoji dvokolesni voz, obrnjen od gledalca, na klopi pa temna postava. Voz je majhen, v širini platna komaj nekaj odstotkov, in je vendar edina temna oblika v belini, zato pogled pade najprej nanj.

Kaj piše na platnu?

Spodaj levo, v temni sivo rjavi, stoji podpis »Claude Monet«. Letnice ob njem ni. Zapis muzeja polja za napise sploh nima, zato je to branje naše: prebrali smo ga pri polni ločljivosti na lastni datoteki, ki je do bajta enaka plošči, na katero se sklicuje tudi Wikidata. Pogledali smo tudi spodnji desni kot, ker je trditev »podpisano spodaj levo« hkrati trditev o drugem kotu; tam ni ničesar razen snega in ene rjave kolesnice.

Kdaj je nastalo in zakaj je v odgovoru »vers«?

Muzej v svojem zapisu navede »vers 1867«, kar pomeni okoli leta 1867. To ni tiskarska previdnost, ampak stališče ustanove, ki delo hrani: točnega leta ne trdi. Naše prejšnje besedilo je na tem mestu pisalo 1867 brez pridržka, in to je bilo več, kot vir dopušča; ta stran to popravlja.

Wikidata za isto platno navaja dve letnici hkrati: 1867 z oznako circa in 1865 brez nje, obe na ravni natančnosti leta. Tudi njena lastna fotografija dela je shranjena pod imenom, ki se glasi »1865 or 1867«. Agregator si torej pri tem platnu nasprotuje sam s seboj, medtem ko muzej pošteno pove, da leta ne ve natančno.

Zato tu ne izberemo letnice. Stran pove »okoli 1867«, strojni zapis izdelka pa ostane brez leta — raje nobenega podatka kakor izmišljen. Isti muzej ima podoben primer v La Pie pod številko RF 1984 164, kjer zapis pravi »entre 1868 et 1869«, Wikidata pa iz razpona naredi ravno leto 1868.

Kaj o delu pove zapis muzeja?

Delo hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 2011. Mere objavi v zaporedju višina in širina, 65 in 93 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato tu berete 93 x 65 cm. Z okvirjem navede 78,4 x 107,5 cm, tehniko pa kot olje na platnu.

Kako je platno prišlo v muzej?

Muzej navede en sam podatek: »Legs comte Isaac de Camondo, 1911«, torej volilo grofa Isaaca de Camonda iz leta 1911. To je način pridobitve in ne veriga lastnikov, zato tu ne pišemo poglavja o rodovniku platna.

Katera zimska platna še prodajamo?

Zima je pri tem slikarju stalnica in ne izjema. Med zimskimi platni, ki jih prodajamo, sta Snežni učinek v Vétheuilu, kjer je breg reke pod snegom, in Slana, kjer sneg sploh ni glavna stvar, ampak ivje na travi.

Bližje temu platnu po motivu je Cesta v Chaillyju: tudi tam cesta teče od gledalca v globino med drevesi, le da brez snega. Če vas zanima, kako isti prijem deluje poleti in pozimi, sta ti dve platni najbolj neposreden par.

Zakaj je to delo pomembno?

Zaradi barve snega. Sneg tu ni bel: kremast je, siv, modrikast v senci in rjav tam, kjer so ga kolesa razmesila. To je bilo v šestdesetih letih 19. stoletja nekaj novega — slikar je delal zunaj, pozimi, pred motivom, in ne v ateljeju po skici. Taka impresionistična slika pokaže, da je barva senc vprašanje opazovanja in ne pravila.

Drugo je zadržanost. Platno nima pripovedi: voz gre po cesti, nihče nikamor ne hiti, nič se ne zgodi. Na drugem platnu je isti slikar na breg postavil žensko in čoln, kar kaže Na bregu Sene pri Bennecourtu; tu ni ne postave, ki bi jo bilo mogoče prepoznati, ne dogodka. Ostane cesta.

Tretje je merilo: voz je droben, breg pa zavzame skoraj tretjino platna, zato pogled ostane pri tleh. Reprodukcija slike te vrste je odvisna od tega, ali sneg ostane razgiban, in ne od podrobnosti na vozu; kako isti slikar dela s prostorom poleti, kaže Terasa ob morju, Sainte-Adresse.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljem na bombažno ali laneno platno. Take so vse naše slike na platnu, brez tiska in brez strojnega koraka. Ta umetniška slika je zahtevna prav v belini: sneg mora ostati iz več barv, sicer postane ploskev, in takrat se izgubi tudi globina ceste.

Drugi preizkus je voz. Edina temna oblika na platnu mora ostati majhna in mehka; če postane ostra, platno dobi središče, ki ga izvirnik nima. Taka oljna slika ne prenese visokega sijaja, zato naša ostane mat. Ročno naslikana kopija ne poskuša biti posnetek do potankosti; dve platni iste velikosti se vedno razlikujeta v potezi.

Katera mera za katero steno?

Na voljo je osem mer, od 50 x 40 do 150 x 100 cm. Izvirnik ima razmerje 1,4308 in temu je najbližja mera 100 x 70 cm, pri 1,4286 — razlika sta dve tisočinki in je na steni ni mogoče videti.

Po velikosti je izvirniku najbližja 90 x 60 cm, ki je le tri centimetre ožja, a je po razmerju precej dlje, pri 1,5000. Kdor hoče obliko izvirnika, naj vzame 100 x 70; kdor hoče njegovo velikost, 90 x 60. Za širšo steno deluje tudi 114 x 81. Vse mere so navedene pri izdelku v naši galeriji Claude Monet, kjer slika za dnevno sobo te vrste dobro sodi k lesu in svetlim stenam.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Za mero, ki je ni na seznamu, so dimenzije po meri edina pot; pišite nam širino in višino, razmerje izvirnika pa ohranimo. Platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni vključen v ceno; muzejev meri 107,5 x 78,4 cm.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni več. Delo pripotuje napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke. Če pride poškodovano ali se opazno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo ceno. Majhne razlike v potezi so pri ročnem delu pričakovane; poškodba ni.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2011.

Iz katerega leta je?

Muzej zapiše »vers 1867«, torej okoli leta 1867. Točnega leta ne trdimo, ker ga ne trdi niti muzej.

Koga ali kaj prikazuje?

Zasneženo cesto pri Honfleurju z dvokolesnim vozom, kmečko hišo na levi in bregom na desni.

Je La Charrette. Route sous la neige à Honfleur isto delo?

Je. To je francosko ime istega platna, kot ga navajata muzej in Wikidata.

Je to tisk?

Ne. Pri nas nastane vedno ročno, z oljem na platnu; tiskanih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

100 x 70 cm, če vam je pomembna oblika izvirnika, in 90 x 60 cm, če vam je pomembna velikost.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Delo po vaši meri vam da razmerje izvirnika pri kateri koli širini.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokviru v togi škatli ali zvito v tulcu, s sledenjem pošiljke.

O čem je to delo v enem stavku?

O snegu, ki ni bel, in o cesti, po kateri nihče ne hiti.

Kako visoko naj ga obesim?

Sredina približno 150 cm nad tlemi, tako da cesta pade v višino oči.

Je primerno za darilo?

Je, in če niste prepričani o meri, obstaja darilni bon, s katerim izbere obdarjeni.

• Motiv. Zasnežena cesta pri Honfleurju: dvokolesni voz na sredini, nizka kmečka hiša pod snegom na levi, strm breg z golim grmovjem na desni, nebo v kremni beli.
• Izvirnik. Olje na platnu, 93 x 65 cm, okoli 1867; podpis spodaj levo, »Claude Monet«, brez letnice; Musée d’Orsay, Pariz, inv. št. RF 2011.
• Naše. Osem mer; 100 x 70 cm je najbližja po razmerju, 90 x 60 cm po velikosti, in to nista isti meri.
• Dobro je vedeti. Muzej datira delo s pridržkom, »vers 1867«, Wikidata pa ima za isto platno dve letnici, 1867 in 1865; zato pri tem izdelku leta strojno ne navajamo.