Claude Monet – Tihožitje z mesom

Tihožitje z mesom je ročno naslikana reprodukcija Monetovega zgodnjega prizora: na razgrnjenem belem papirju leži velik kos govejega mesa, levo za njim stoji temen lončen vrč, desno spodaj pa na mizi ležita dva stroka česna. Izvirnik meri 33 x 24 cm, je olje na platnu in ga hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1675. Muzej ga datira previdno, z »vers 1864«, torej okoli leta 1864. Naslikamo ga v osmih merah ali po vaši meri, s fotografijo dokončanega dela v potrditev pred odpremo.

Tihožitje z mesom – Claude Monet

Kaj je na platnu?

Sredino zavzame velik kos govejega mesa, položen na bel papir, ki je razgrnjen po mizi in se ob robovih guba navzgor. Meso je temno rdeče, ob zgornjem robu ga obrobljata bela maščoba in kožica, proti desni pa se odpre bledo rožnata rezna ploskev. Levo za mesom stoji temen lončen vrč s temno glazuro; svetloba se ujame le na njegovem ustju in na enem boku. Desno spodaj ležita na mizi dva stroka česna, edini svetli točki v tem delu prizora. Miza je oker rjava in gladka, ozadje pa skoraj črno, brez stene, roba ali predmeta, ki bi ga razčlenil. Spodaj levo je v temni barvi vpisan monogram.

Kako je delo datirano?

Muzej ga datira z »vers 1864«, torej s previdnostnim »okoli«. To ni letnica, zato na tej strani nikjer ne zapišemo golega 1864. Tu je zanimivo nekaj, kar se pri sosednjih delih obrne: zbirka Wikidata navaja 1864 kot natančno letnico, brez pridržka, muzej pa je previdnejši od nje. Kadar se podatkovna zbirka in muzej razhajata, se držimo muzeja, ki delo hrani in ga meri sam. Pri drugih Monetovih delih, ki jih prodajamo, je bilo obratno — tam je bila Wikidata ohlapnejša od muzeja. Primerjava je torej vsakič svoja in je ni mogoče prenesti z ene strani na drugo.

Kaj pove zapis muzeja o merah?

Delo hrani Musée d’Orsay pod inventarno številko RF 1675. Mere navaja v zaporedju višina krat širina, 24 x 33 cm; naša razpredelnica postavlja širino na prvo mesto, zato pri nas beremo 33 x 24 cm. To je popravek: doslej je na tej strani stala muzejeva višinska oblika, ob naši razpredelnici in ob merah podokvirov, ki gredo od širine, pa je bralca zavajala. Muzej pri tem platnu ne objavlja mere z okvirjem, kot jo pri nekaterih drugih, zato je tudi mi ne navajamo. Velikost se ujema z zbirko Wikidata do celega centimetra.

Kako je delo prišlo v muzej?

Z eno samo vrstico, in ta je muzejeva: »Donation Etienne Moreau-Nelaton, 1906«, torej darilo Étienna Moreau-Nélatona iz leta 1906. Več od tega zapis ne pove — nobenega prejšnjega lastnika, nobene prodaje, nobene razstave. Dosedanje besedilo na tej strani je govorilo le o tem, da je delo leta 1906 vstopilo v francoske narodne zbirke; to je bilo res, a je izpustilo ime, ki ga muzej navede. Daljše verige lastnikov muzej pri tem platnu ne objavlja, zato je tudi mi ne sestavljamo.

Monogram namesto podpisa

Platno ne nosi polnega podpisa. Muzejski zapis ne navaja nobenega napisa na platnu — polje za to je prazno, kar pri tem muzeju ni nenavadno. Na muzejevi lastni fotografiji pa je spodaj levo, na sami mizni ploskvi, viden majhen temen monogram: velika črka M s kratko potezo za njo. Letnice ob njem ni. To povemo tako, kot smo do podatka prišli: monogram je opažen na fotografiji, ne prepisan iz zapisa. Kjer muzej prepiše napis sam, to na naših straneh povemo z njegovimi besedami; tu tega ne moremo.

Dve zgodnji tihožitji iste zbirke

V zbirki muzeja d’Orsay je še eno zgodnje Monetovo tihožitje in razlikovati ju je lahko. Naše je RF 1675: ležeč format, 33 cm širine proti 24 višine. Drugo je Nature morte au faisan pod številko MNR 637, pokončen format 62,5 x 76 cm, in muzej ga prav tako datira previdno, z »vers 1861«. Na njem leži mrtev fazan na rezljani mizni plošči, za njim stoji kozarec rdečega vina in desno pletena košara. Muzej ga ne hrani v Parizu: kot kraj hrambe navaja musée des Beaux-Arts v Rouenu, tako da platni nista razstavljeni skupaj.

Zakaj ta slika ni videti kot Monet?

Ker je zgodnja in ker je naslikana drugače. Nanos je gost in neprosojen, barve so mešane na paleti in položene v velikih ploskvah, ozadje je enotno temno, sence pa so rjave in ne modre. Ničesar od tega, po čemer je Monet pozneje prepoznaven — razdrobljene poteze, barvne sence, svetloba, ki razje obris — na tem platnu ni. Muzej ga datira okoli leta 1864, njegovo drugo zgodnje tihožitje pa okoli 1861, in obe sta temni na isti način. Kar opisujemo, je torej to, kar je na platnu, ne razvojna pripoved: o tej muzejski zapis ne pove ničesar.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Vsako naročilo naslika slikar posebej, z oljnimi barvami na bombažno ali laneno platno. Slika na platnu pri nas nastane brez tiska, brez prenosa in brez strojnega vmesnega koraka. Ta motiv je zahteven zaradi mesa: njegova rdeča mora ostati snov in ne sme postati ploskev, zato nastaja v prosojnih plasteh, skozi katere se vidi spodnja. Nasprotno morata biti bela maščoba in zguban papir potegnjena v debelem nanosu in v eni potezi, sicer izgubita rob. Vsaka oljna slika, ki zapusti našo delavnico, je zato nekoliko svoja. Pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Katera mera za katero steno?

Tu velja povedati nekaj, kar pri večini Monetovih del ne drži: izvirnik je manjši od vseh naših mer. S 33 x 24 cm je namizno platno, naša najmanjša mera 53 x 38 cm pa ga že preseže za dvajset centimetrov v širino. Vsaka naša različica je torej povečava, in prav to je pri tem motivu prednost — meso in zguban papir pri večji meri razpadeta na posamezne poteze, kakor sta bila naslikana. Po razmerju stranic je najbližja mera 90 x 65 cm. Kot umetniška slika v jedilnici ali kuhinji dobro deluje 70 x 50 cm, kot slika za dnevno sobo pa 120 x 90 cm. Sorodne motive najdete v galeriji Claude Monet: Jabolka in grozdje, Bazille in Camille, Zeleni val in Kosilo.

Izdelava po meri, podokvir in okvir

Če želite razmerje izvirnika natanko ali njegovo pravo velikost, je slika po meri edina pot: pošljite širino in višino v centimetrih. Platno je lahko napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje, lahko pa ga pošljemo zvito v tulcu, če ga boste dali uokviriti sami. Okvir ni vključen v ceno. Pri tem prizoru se dobro obnese temen lesen ali zamolklo zlat okvir, ki podpre temno ozadje; bel ali svetel okvir prizor razbije. Muzej za to platno ne objavlja mere z okvirjem, zato o njegovem okvirju ne trdimo ničesar.

Dostava in jamstvo

Izdelava traja praviloma dva do tri tedne, pri največjih merah nekaj dni dlje, saj mora olje med plastmi presušiti. Napeta platna pošiljamo v trdi škatli z zaščitenimi vogali, zvita pa v tulcu. Če delo prispe poškodovano ali če se občutno razlikuje od potrjene fotografije, ga zamenjamo ali povrnemo kupnino. Ročno naslikana kopija ni tovarniški izdelek in majhna odstopanja v potezi so pričakovana; poškodba ali napačen motiv pa nista in ju rešimo mi. Dostavljamo v Slovenijo in v države Evropske unije.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 1675, kamor je leta 1906 prišel kot darilo Étienna Moreau-Nélatona.

Iz katerega leta je slika?

Muzej navaja »okoli 1864« in ne enega samega leta. Zato letnice na tej strani ne navajamo kot dejstva, čeprav jo nekateri drugi viri navajajo natančno.

Kako velik je izvirnik v resnici?

Zelo majhen: 33 x 24 cm, torej za dobre tri centimetre večji od lista A4, položenega po dolžini. Vse naše mere so večje od njega.

Je delo podpisano?

Muzejski zapis ne navaja napisa. Na fotografiji je spodaj levo viden majhen monogram z veliko črko M, brez letnice; to opažamo na fotografiji, ne prepisujemo iz zapisa.

Je to tisk?

Ne. Reprodukcija slike je pri nas vedno naslikana z roko, z oljem na platnu. Tiskanih ali strojno prenesenih del ne prodajamo.

Katero mero naj izberem?

Vse naše mere so večje od izvirnika; po razmerju stranic je najbližja 90 x 65 cm. Sicer izmerite steno in vzemite približno dve tretjini njene širine.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Izdelava po vaši meri je pri nas običajna in pri tem delu je pogosta, ker marsikdo želi platno v pravi velikosti izvirnika.

Kako delo pripotuje do mene?

Napeto na podokvir v trdi škatli ali zvito v tulcu, po vaši izbiri, s sledenjem.

Kaj slika pove v enem stavku?

Da je Monet začel pri gostem, temnem slikarstvu starih mojstrov in da je bila svetloba, po kateri ga poznamo, pridobljena in ne podedovana.

Kako visoko naj delo obesim?

Sredina naj bo približno 145 cm nad tlemi, nad pohištvom pa naj bo spodnji rob 20 do 30 cm nad njim. Več o postavitvi pišemo na našem blogu.

Je delo primerno za darilo?

Je, in če ne veste, katero mero bi izbrali, obstaja darilni bon, s katerim mero in motiv izbere obdarjeni.

• Motiv. Velik kos govejega mesa na razgrnjenem belem papirju, levo za njim temen lončen vrč, desno spodaj dva stroka česna; ozadje skoraj črno.
• Izvirnik. Olje na platnu, 33 x 24 cm, muzej ga datira »okoli 1864«; Musée d’Orsay, inv. št. RF 1675, darilo Moreau-Nélaton 1906.
• Naše. Osem mer, vse večje od izvirnika; po razmerju stranic mu je najbližja 90 x 65 cm.
• Vredno vedeti. Ista zbirka hrani še eno zgodnje tihožitje, MNR 637 z mrtvim fazanom, prav tako datirano previdno — a ga hranijo v Rouenu, ne v Parizu.