Georges Seurat – Študija za Grande Jatte (desna sredina)

Študija za Grande Jatte je majhna oljna ploščica, ki jo muzej datira med 1884 in 1886. Izvirnik meri 25 x 16 centimetra, je olje na lesu in ga v Parizu hrani Musée d’Orsay pod inventarno številko RF 2828. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Študija za Grande Jatte (desna sredina) – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Ploščica je pripravljalno delo za veliko platno Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte. Muzej jo vodi prav tako – kot študijo za to sliko – in ji ne daje podrobnejšega opisa.

Muzejeva lastna oznaka je splošna: Étude pour « Un dimanche après-midi à l’île de la Grande Jatte ». Natančnejše poimenovanje, desna sredina prizora, nosi naš naslov, da se študiji pri nas razločita; muzejskega naslova to ni. Kar zares vemo o njej, so podatki, ki jih objavlja muzej: kdaj je nastala, iz česa je, kako velika je in kdaj je prišla v zbirko.

Umetniška slika te velikosti je delovno orodje. Pointilizem je bil takrat še v nastajanju, in prav na takih ploščicah je Seurat preverjal razmerja svetlobe in sence, preden jih je prenesel na platno, ki meri več kot tri metre. Neoimpresionizem je dobil ime šele pozneje, njegova metoda pa se je rodila prav na takih deščicah.

Študija, ne končno platno

Veliko platno hrani Art Institute of Chicago in po njegovem lastnem zapisu meri 207,5 x 308,1 centimetra. Ta ploščica meri 25 x 16 centimetra. Razmerje med njima je torej približno ena proti dvanajst po širini.

Obe sta pri nas: Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte in ta študija. Na polici sta še dve pripravljalni deli za isto platno – Študija za Nedeljsko popoldne na Grande Jatte in Študija za Grande Jatte (London) – ter Sivo vreme na otoku Grande Jatte, ki prikazuje isti otok ob drugem vremenu.

Kdor hoče videti, kaj je Seurat delal tik pred Grande Jatte, naj pogleda Kopače pri Asnièresu. Tudi tam je velikemu platnu sledila cela vrsta majhnih ploščic.

Zakaj pri letnici piše med 1884 in 1886?

Ker tako piše muzej. V svojem zapisu datira delo z besedami entre 1884 et 1886 – med 1884 in 1886 – in ne z eno samo letnico.

Doslej je na tej strani pisalo 1886. Tega muzej ne trdi, zato smo popravili. Kjer ustanova navaja razpon, ga navedemo tudi mi, in v podatkih za iskalnike v takem primeru letnice sploh ne oddajamo: raje nič kot številka, ki je muzej ne potrjuje.

Razpon je tu tudi smiseln. Veliko platno je nastajalo več let, pripravljalne ploščice pa so ga spremljale; natančen dan pri takem delu ni znan in muzej ga ne izmišlja.

Kako je prišla v muzej?

Muzej v svojem zapisu navede en sam stavek o pridobitvi: anonimno darilo iz leta 1930. Verige lastnikov pred tem ne objavlja, zato je tudi mi ne navajamo – ne poznamo je.

To je razlika med to stranjo in nekaterimi drugimi pri nas, kjer muzeji objavijo celotno pot dela skozi roke lastnikov. Kjer tega ni, tega ne nadomeščamo z domnevami.

Kje se muzejeva mera in spletni podatki razhajajo?

Za to ploščico se v spletnih zbirkah podatkov ponavlja mera 15,2 x 24 centimetra in letnica 1884. Muzejev lastni zapis pravi drugače: H. 16 ; L. 25 cm in med 1884 in 1886.

Mi navajamo muzejevo. Pravilo pri nas je preprosto: ustanova, ki delo hrani, je pred vsako zbirko podatkov, ki o njem le poroča. Zato v razpredelnici piše 25 x 16 cm in razpon letnic, tudi kadar drugje najdete kaj drugega.

Povejmo še to: muzej mere navaja v celih centimetrih, kar pomeni, da so zaokrožene. Nekaj milimetrov razlike med viri je pri leseni ploščici te velikosti povsem pričakovanih; izbrali smo tisti vir, ki delo dejansko hrani.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z roko in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Izvirnik je olje na lesu, naša izvedba pa je olje na platnu – tega ne zabrisujemo. Slikar prenese prizor potezo za potezo v velikosti, ki jo izberete, in prav pri tako drobnem motivu je najtežje ohraniti odprtost poteze: če se pike zgostijo, ploščica izgubi svojo skicoznost.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih fotografij končanega dela iz ateljeja. Ko ga bomo znova naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani. Do takrat velja, kar velja za vse naše slike na platnu: pred odpremo prejmete fotografijo prav tistega platna, ki je naslikano za vas, in vsaka ročno naslikana kopija je svoja – nobeni dve nista povsem enaki.

Katera velikost za katero steno?

Izvirnik meri 25 x 16 centimetra, torej najprej širina in nato višina, kot mere navajamo povsod pri nas. Format je vodoraven in izrazito podolgovat.

Naša najmanjša mera je pri tem delu prav 25 x 16 cm – ista številka, ki jo za izvirnik objavlja muzej. Povejmo naravnost, kaj to pomeni: to je zelo majhen predmet, velik približno kot dlan, in na prazni steni se izgubi. Za polico, delovno mizo ali ozko nišo je pravšnji, za dnevno sobo pa priporočamo 60 x 40 ali 80 x 50 cm; 90 x 60 in 120 x 75 cm držita večjo steno, 150 x 100 cm pa naredi iz delovne ploščice glavni motiv prostora. Vmes sta še 50 x 30 in 70 x 45 cm.

Mere po vaši želji, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, tako da prizor nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod pride napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje.

Okvir izberete v naši 3D aplikaciji. Pri majhni skici je okvir pomembnejši kot pri velikem platnu: širša, mirna obroba ji da težo, ki je sama nima. Kako bo slika učinkovala na vaši steni, pokaže naša storitev umestitve slike v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na velikost. Pošljemo ga napetega in zaščitenega, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, znotraj Evropske unije brez carine. Pred odpremo potrdite fotografijo, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotna ponudba tega slikarja je v galeriji Georges Seurat, o njegovem delu pa piše naš članek o Georgesu Seuratu. Reprodukcija znane slike pri nas vedno nastane po tej poti.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v Musée d’Orsay, pod inventarno številko RF 2828. V muzej je prišel leta 1930 kot anonimno darilo.

Iz katerega leta je?

Muzej datira delo med 1884 in 1886 in ne navaja ene same letnice; enako zapisujemo tudi mi.

Zakaj ne piše več 1886?

Ker tega muzej ne trdi. Njegov zapis navaja razpon, in kjer se stara navedba na tej strani ni ujemala z muzejem, smo jo popravili.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navaja višino 16 in širino 25 centimetrov, kar je v našem zapisu širina krat višina 25 x 16 cm.

Zakaj drugje piše 15,2 x 24 cm?

Ta mera se ponavlja v spletnih zbirkah podatkov. Mi navajamo tisto, ki jo objavlja muzej, ki delo hrani.

Je izvirnik na platnu?

Ni. Izvirnik je olje na lesu; mi ga naslikamo z oljem na platno, kar na tej strani izrecno povemo.

Kako velika je velika slika, za katero je ta študija?

Art Institute of Chicago navaja 207,5 x 308,1 cm. Ta ploščica je torej pri širini približno dvanajstkrat manjša.

Katero velikost naj izberem?

Za dnevno sobo 60 x 40 ali 80 x 50 cm. Najmanjša mera je enaka izvirniku, a je res majhna – primerna je za polico ali nišo, ne za veliko steno.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo po vaši meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko in z oljnimi barvami; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne zna posnemati.

Je primerno za darilo?

Da. Majhne mere te slike so za darilo priročne, večje pa naredijo vtis. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, obstaja darilni bon.

• Motiv: pripravljalna ploščica za Nedeljsko popoldne na otoku Grande Jatte
• Izvirnik: 25 x 16 cm, olje na lesu, Musée d’Orsay, Pariz (RF 2828), med 1884 in 1886
• Naša izvedba: ročno naslikano platno, osem mer od 25 x 16 do 150 x 100 cm
• Pomembno: francoski slikar je veliko platno gradil iz desetin takih ploščic – pointilistična tehnika se je rodila na njih