Opis
Študija za Kanal pri Gravelinesu, Petit Fort-Philippe je Seuratova oljna študija na deščici iz leta 1890: modri kanal se v poševnici izgublja proti obzorju, ob njem je privezan temen čoln z visokim jamborom, desno teče svetel, rožnato oranžen pomol, levo zgoraj pa se dviga bel svetilnik. Izvirnik, velik 25,08 x 15,88 cm, hrani The Nelson-Atkins Museum of Art v Kansas Cityju pod številko 2015.13.22. Pri nas nastane kot slika, ročno naslikana z oljnimi barvami na platno, v sedmih dimenzijah ali po vaši meri; pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.
| Naslov: | Študija za Kanal pri Gravelinesu, Petit Fort-Philippe |
| Drugi naslovi: | Study for »The Channel of Gravelines, Petit Fort Philippe«; »Le chenal de Gravelines, Petit-Fort-Philippe« |
| Slikar: | Georges Seurat (1859–1891) |
| Leto nastanka: | 1890 |
| Originalna velikost: | 25,08 cm x 15,88 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na deščici |
| Slikarski slog: | Oljna študija – drobne pike in kratke poteze pred končno sliko |
| Nahaja se: | The Nelson-Atkins Museum of Art, Kansas City (inv. št. 2015.13.22) |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikano olje na platnu, 7 dimenzij od 25 x 16 cm do 120 x 75 cm, po meri na željo |
Študija za Kanal pri Gravelinesu, Petit Fort-Philippe – Georges Seurat
Kaj je na sliki?
Pristaniški kanal v kraju Petit Fort-Philippe, kakor ga imenuje muzejski naslov. Prepoznavnih postav na študiji ni; glavni junak je voda. Kanal, naslikan v svetlo modrih in belih pikah, se razteza čez levi in srednji del deščice in se proti ozadju oži. V njem je levo spredaj privezan temno moder čoln z visokim jamborom, dlje v ozadju pa se na vodi riše še ena temna oblika, podobna drugemu čolnu. Desno od vode teče širok pomol v rožnatih, oranžnih in rumenih pikah, ki ga od kanala loči svetla bela črta roba. Na nasprotnem bregu je nizka vrsta hiš z rdečkastimi strehami, na skrajni levi pa se nad njimi dviga visok bel svetilnik. Nebo zavzema skoraj polovico slike in je sestavljeno iz bledih kremnih, modrih in rožnatih pik.
Kaj je na deščici?
Po muzejskem zapisu olje na deščici ležečega formata, velike 25,08 x 15,88 cm. Barva je nanesena v drobnih, zaobljenih pikah in kratkih potezah, ki so si dovolj blizu, da se od daleč zlijejo v svetlobo, od blizu pa ostanejo ločene. Ob robovih deščice teče temen pikčast rob, ki ga je naslikal Seurat sam in ki spada k delu; zato ga tudi v naši sliki ohranimo in ga ne odrežemo. Poteze na nebu so gostejše in svetlejše, na pomolu toplejše, v vodi pa hladne. Črta roba pomola in jambor čolna sta nekoliko jasneje zarisana in dajeta mirni površini oporo. Muzej navaja tudi, da je deščica zdaj na ogled v njegovi dvorani 127.
Zakaj je ta študija pomembna?
Ker je, kakor pove že njen naslov, študija za dokončano sliko istega kanala. Ta francoski slikar, ki ga muzej navaja z letnicama 1859–1891, jo je naslikal leta 1890. Na majhni deščici je v nekaj centimetrih zbral ves prizor: poševni pomol, vodo, privezan čoln in svetilnik na obzorju. Drobne pike, iz katerih je zgrajena študija, so tisto, čemur danes pravimo pointilizem. Za ljubitelja je to majhen, svetel prizor, ki pokaže, kako nastane umetnina.
Kaj prizor pomeni?
Tih dan ob kanalu, brez zgodbe in brez ljudi. Čoln miruje ob pomolu, voda je gladka, nebo svetlo. Muzejski zapis ne dodaja razlage, zato je tudi mi ne izmišljujemo: slika pokaže kraj in svetlobo in prav v tej preprostosti je njen čar. Doma deluje sveže in zračno; modra voda in topel pomol v prostor prineseta svetlobo, bel svetilnik v kotu pa daje pogledu cilj.
Kaj se je z izvirnikom dogajalo?
Muzej objavlja celotno pot deščice in jo navajamo, kot jo navaja on. Od leta 1890 do 29. marca 1891 je bila pri umetniku v Parizu. Leta 1891 jo je verjetno podedovala Ernestine Seurat ali Madeleine Knoblock. Ernestine Seurat ali Madeleine Knoblock jo je podarila Maximilienu Luceu (1858–1941) v Parizu, pri katerem je bila od leta 1891 najmanj do januarja 1934; muzej v opombi dodaja, da ni jasno, ali je bila ob Lucevi smrti še pri njem ali je že prešla na dediča. Nato je verjetno z dedovanjem prešla na njegovega nečaka Édouarda Alexandra Bouina (1897–1988) v Parizu in La Celle-Saint-Cloudu, pri katerem je bila najpozneje od 6. februarja 1941 in najdlje do 6. decembra 1978. Z dedovanjem jo je do 6. decembra 1978 prejel njegov sin Jean Bouin-Luce. Na njegovi dražbi pri Sotheby Parke Bernet v Londonu 6. decembra 1978, pod številko 216, jo je kupila galerija Fujii iz Tokia, ki jo je imela vsaj do 25. novembra 1990. Prek trgovca Richard L. Feigen and Co. sta jo kupila Marion in Henry Bloch, ki sta jo imela od 10. julija 1996 do 15. junija 2015. Leta 2015 sta jo podarila muzeju The Nelson-Atkins Museum of Art.
Kakšno mesto ima ta študija med Seuratovimi deli?
Je študija za sliko Kanal pri Gravelinesu, Petit Fort-Philippe, ki jo hrani Indianapolis Museum of Art at Newfields. Tamkajšnji muzej jo, kot pišemo na njeni strani, uvršča v neoimpresionizem. Pri nas sta na voljo še dve sliki istega kanala, obe z datacijo iz leta 1890: Kanal pri Gravelinesu, Grand Fort-Philippe in Kanal pri Gravelinesu, zvečer. Vse tri so pri nas ločeni izdelki, tako kot ta študija.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
S čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela po visokoločljivi predlogi izvirnika in pike nanaša eno za drugo, tako kot na deščici: gosto na nebu, toplo na pomolu, hladno v vodi. Pointilistična tehnika tu ni okras, temveč sama zgradba slike, zato je ne poenostavimo v gladke ploskve. Naslikamo tudi Seuratov temen pikčast rob ob robovih, saj spada k delu. Ker je vse narejeno ročno, si dve platni nikoli nista povsem enaki in vsaka ročno naslikana kopija ostane unikat. Za ta motiv še nimamo lastnih fotografij dokončane slike iz našega ateljeja; ko ga bomo prvič naslikali, ga bomo fotografirali in fotografije objavili tukaj.
Katera dimenzija za katero steno?
Če ne veste, katero izbrati, vzemite 60 x 40 cm. Naša najmanjša mera, 25 x 16 cm, je izvirniku najbližja: izvirnik meri 25,08 x 15,88 cm, naša mera je torej za 0,08 cm ožja in za 0,12 cm višja. Format je ležeč, v razmerju blizu 8 : 5, zato se lepo prilega nad ozko komodo, nad posteljo ali v skupino manjših del. Meri 50 x 30 in 60 x 40 cm sta primerni za hodnik ali spalnico; 70 x 45 in 80 x 50 cm delujeta samostojno nad pisalno mizo; 90 x 60 cm je mera za dnevno sobo, 120 x 75 cm pa, naša največja mera za ta motiv, majhno študijo spremeni v veliko svetlo sliko. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.
Dimenzije po meri, podokvir in okvir
Če nobena od sedmih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da pomol, kanal in svetilnik ostanejo v ravnovesju; to je naša slika po meri. Vsako platno dobavimo napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki na tem motivu prikaže zlate, srebrne, črne, bele in lesene profile; namenjena je samo izbiri okvirja. Za prikaz slike na vaši steni je na voljo naša ločena storitev umestitve v prostor.
Dostava in jamstvo
Vsak izvod naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od mere. Pošljemo ga napetega, zaščitenega za prevoz in po želji uokvirjenega, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Vse Seuratove motive najdete v galeriji Georges Seurat, naš članek o Georgesu Seuratu pa pove tudi, kakšna je dobra reprodukcija znane slike.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
V muzeju The Nelson-Atkins Museum of Art v Kansas Cityju, pod številko 2015.13.22, kot dar Henryja W. in Marion H. Bloch.
So na študiji ljudje?
Prepoznavnih postav ni; prizor sestavljajo kanal, privezan čoln, pomol, hiše na bregu in svetilnik.
Je to isto delo kot dokončana slika kanala?
Ne. To je majhna študija na deščici, velika 25,08 x 15,88 cm; dokončana slika je platno v Indianapolisu. Pri nas sta obe, kot ločena izdelka.
Je to tisk?
Ne. Delo je naslikano ročno, z oljem na platno; poteze čopiča so vidne in otipljive.
Katero dimenzijo naj izberem?
Za hodnik ali spalnico 60 x 40 cm; za mero, najbližjo izvirniku, 25 x 16 cm. Podroben vodnik je zgoraj.
Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?
Da, slikamo po meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.
Kaj je temen rob okoli prizora?
Pikčast rob, ki ga je naslikal Seurat in spada k deščici; v naši sliki ga ohranimo.
Kdo je imel deščico pred muzejem?
Med drugim Maximilien Luce, galerija Fujii v Tokiu ter Marion in Henry Bloch, ki sta jo leta 2015 podarila muzeju.
Ali je izvirnik naprodaj?
Ne. Deščica je v javni zbirki muzeja v Kansas Cityju in ni naprodaj; z našo ročno naslikano sliko pa lahko njen motiv imate doma.
Kako visoko naj sliko obesim?
Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal. Manjše mere obesite nižje, bliže mestu, kjer sedite.
Je primerna za darilo?
Da, svetel prizor ob vodi je hvaležno darilo. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon. Vsaka naša umetniška slika je naslikana ročno.
- Motiv: pristaniški kanal s privezanim čolnom, pomolom in belim svetilnikom – 1890
- Izvirnik: 25,08 x 15,88 cm, olje na deščici, The Nelson-Atkins Museum of Art, Kansas City (inv. št. 2015.13.22)
- Naša izvedba: ročno naslikana slika, olje na platnu, sedem dimenzij od 25 x 16 do 120 x 75 cm, vedno napeta na podokvir, na željo uokvirjena
- Zanimivost: Seuratov temen pikčast rob ob robovih deščice spada k delu in ga naslikamo tudi mi









































