Georges Seurat – Kanal pri Gravelinesu, zvečer

Kanal pri Gravelinesu, zvečer je nastal poleti 1890, v zadnjem letu Seuratovega dela. Izvirnik meri 81,9 x 65,4 centimetra, je olje na platnu in ga v New Yorku hrani Museum of Modern Art pod inventarno številko 785.1963. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Kanal pri Gravelinesu, zvečer – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

Kanal ob mraku. Gravelines je majhno pristanišče na severu Francije, blizu belgijske meje, in Seurat je tja odšel poleti 1890. Muzej datira delo prav tako: poletje 1890, torej ne le leto, ampak letni čas.

Umetniška slika iz tega zadnjega poletja je mirna do skrajnosti. Voda leži, obala se umika, svetloba pojema. Pointilizem je tu popolnoma izoblikovan – barva stoji v drobnih pikah in prav zaradi njih zrak nad kanalom deluje, kot da se svetloba počasi umika. Pointilistična tehnika je v teh zadnjih platnih na vrhuncu.

Zadnja serija: štiri platna iz Gravelinesa

To poletje je Seurat naslikal štiri poglede na isti kanal. Bila je njegova zadnja obalna serija; umrl je marca 1891, star enaintrideset let.

Dva od teh štirih sta tudi pri nas: Kanal pri Gravelinesu, Grand Fort-Philippe, ki ga hrani londonska National Gallery, in Kanal pri Gravelinesu, Petit Fort-Philippe iz Indianapolisa. Kdor hoče videti, kje se je Seuratovo morje začelo, naj pogleda Čolni ob oseki, Grandcamp, in kako je slikal večer pred tem, Večer, Honfleur.

Veriga lastnikov, kot jo objavlja muzej

Museum of Modern Art to sliko uvršča v svoj projekt raziskave izvora in objavi celotno verigo lastnikov s trinajstimi opombami. Ker jo objavlja, jo tukaj povzemamo – in vse, kar sledi, je muzejev zapis, ne naš sklep.

Po slikarjevi smrti je bila slika v zapuščini, ki jo je upravljala Madeleine Knobloch. Leta 1892 jo je kupila vdova Sylvie Monnom iz Bruslja, nato je prešla na Marie Monnom in Théa van Rysselbergha, pri katerih je bila od leta 1904 vsaj do 1909. Sledijo pariška Galerie Druet leta 1913, Félix Fénéon in düsseldorfska Galerie Alfred Flechtheim.

Leta 1918 jo je prek Göste A. Olsona iz Stockholma kupil Rolf de Maré in jo imel vsaj do leta 1936. Nato jo je kupil pariški trgovec Paul Rosenberg – in tu se veriga zlomi.

1941–1948: zaplemba in vrnitev

Muzej zapiše naslednje. Med nemško okupacijo je sliko leta 1941 zaplenil ERR, Einsatzstab Reichsleiter Rosenberg. Aprila 1942 jo je agent Hermanna Göringa, Andreas Hofer, zamenjal Hansu Wendlandu in Theodorju Fischerju v Luzernu za predmete, pridobljene za Göringovo zbirko.

Leta 1945 je Fischer na zahtevo švicarske vlade sliko izročil zbirnemu mestu v bernskem Kunstmuseumu. Junija 1948 je bila vrnjena Paulu Rosenbergu, takrat že v New Yorku, in oktobra istega leta jo je kupil William A. M. Burden. Leta 1963 je prišla v muzej kot njegov dar.

To zgodovino navajamo, ker jo ustanova, ki delo hrani, objavlja sama in v celoti. Slika, ki jo prodajamo kot ročno naslikano kopijo, ima za sabo to pot, in prav je, da to piše tudi tukaj, ne le v muzejskem katalogu.

Kje se muzejeva lastna zapisa razhajata?

V eni točki si muzej sam nasprotuje. V besedilu o izvoru piše, da je bila slika v slikarjevi zapuščini v Parizu leta 1881; opomba k istemu vpisu pa se sklicuje na sedmi Salon des Artistes Indépendants leta 1891, torej v letu Seuratove smrti. Delo iz poletja 1890 leta 1881 še ni obstajalo.

Zato zapuščino navajamo brez letnice. Kjer se ustanova sama razhaja, se raje ustavimo, kot da izberemo eno od dveh številk – enako kot pri drugih delih pri nas, kjer muzejska zapisa ne soglašata.

Popravili smo tudi inventarno številko. Doslej je na tej strani pisalo 785.1963.a-b; muzejev lastni nabor podatkov in njegova stran navajata 785.1963, brez pripone. Velja tisto, kar objavlja muzej.

Nekaj imen iz te verige

Dve imeni v verigi nista naključni. Félix Fénéon je kritik, ki je za to slikarstvo skoval ime neoimpresionizem; Théo van Rysselberghe je bil belgijski slikar, ki je Seuratovo metodo prevzel. Slika je torej vrsto let visela pri ljudeh, ki so vedeli, kaj gledajo.

Zanimiva je še ena podrobnost. Muzej se v opombah sklicuje na de Haukejev katalog Seurat et son oeuvre iz leta 1961 – prav tisti katalog, ki ga pri nas dvakrat nismo mogli doseči: Sena pri Courbevoieju je zato ostala brez letnice in brez mere. Ista knjiga, drug muzej.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z roko in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu, pri tem motivu pa je najtežje ohraniti mirnost: to je prizor brez dogodka, in če se barva razživi, izgubi svojo tišino. Zato je vsaka ročno naslikana kopija svoja in nobeni dve nista povsem enaki.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih fotografij končanega dela iz ateljeja. Ko ga bomo znova naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani. Do takrat velja, kar velja za vse naše slike na platnu: pred odpremo prejmete fotografijo prav tistega platna, ki je naslikano za vas, in reprodukcija znane slike zapusti atelje šele, ko jo potrdite.

Katera velikost za katero steno?

Izvirnik meri 81,9 x 65,4 centimetra, torej najprej širina in nato višina, kot mere navajamo povsod pri nas. Format je vodoraven, a le zmerno podolgovat.

Nobena od naših osmih mer se z izvirnikom ne ujema. Najbližja je 70 x 55 cm in je nekaj manjša od njega – to je pri tem delu drugače kot pri sosednjih dveh iz Gravelinesa, kjer je najbližja večja. Za dnevno sobo priporočamo 100 x 80 ali 120 x 100 cm; 140 x 110 in 160 x 130 cm zapolnita večjo steno; 180 x 140, 200 x 160 in 246 x 197 cm so za prostore, kjer se pike lahko razmaknejo in zadihajo.

Mere po vaši želji, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, tako da prizor nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod pride napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje.

Okvir izberete v naši 3D aplikaciji. Pri mračnem, tihem prizoru okvir hitro postane preglasen: ozek in nevpadljiv bo delu pustil prostor. Kako bo slika učinkovala na vaši steni, pokaže naša storitev umestitve slike v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na velikost. Pošljemo ga napetega in zaščitenega, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, znotraj Evropske unije brez carine. Pred odpremo potrdite fotografijo, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotna ponudba tega slikarja je v galeriji Georges Seurat, o njegovem delu pa piše naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V New Yorku, v Museum of Modern Art, pod inventarno številko 785.1963. V muzej je prišel leta 1963 kot dar Williama A. M. Burdna in soproge.

Iz katerega leta je?

Muzej navaja poletje 1890 – eno leto in letni čas, zato ga tako zapisujemo tudi mi.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navaja 65,4 x 81,9 centimetra po višini in širini, kar je v našem zapisu širina krat višina 81,9 x 65,4 cm.

Koliko je teh pogledov na kanal?

Štirje. Muzej in katalogi jih obravnavajo kot Seuratovo zadnjo obalno serijo; dva od štirih sta tudi pri nas.

Je bila slika med vojno zaplenjena?

Da. Muzej objavlja, da jo je leta 1941 zaplenil ERR, da je bila leta 1942 zamenjana prek Göringovega agenta in leta 1948 vrnjena Paulu Rosenbergu.

Zakaj ne navedete letnice zapuščine?

Ker se muzejevo besedilo in njegova lastna opomba razhajata za deset let. Kjer ustanova sama ni enotna, se ustavimo.

Zakaj je inventarna številka drugačna kot prej?

Ker smo jo popravili po muzejevem zapisu: 785.1963, brez pripone a-b.

Katero velikost naj izberem?

Za dnevno sobo 100 x 80 cm. Izvirniku je najbližja 70 x 55 cm, a je nekaj manjša od njega.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo po vaši meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko in z oljnimi barvami; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne zna posnemati.

Je primerno za darilo?

Da. Motiv je tih in svetel, zato se poda v skoraj vsak prostor. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, obstaja darilni bon.

• Motiv: kanal v Gravelinesu ob mraku, poletje 1890 – zadnja Seuratova obalna serija
• Izvirnik: 81,9 x 65,4 cm, olje, Museum of Modern Art, New York (785.1963)
• Naša izvedba: ročno naslikano platno, osem mer od 70 x 55 do 246 x 197 cm
• Pomembno: francoski slikar je umrl marca 1891 – to platno je iz njegovega zadnjega poletja