Georges Seurat – Kamnosek

Kamnosek je Seuratova zgodnja oljna skica iz leta 1882: delavec, ki ob cesti razbija kamenje. Izvirnik meri 24,8 x 15,6 centimetra, je naslikan na leseno desko in ga v Washingtonu hrani The Phillips Collection pod številko predmeta 1727. Pri nas nastane kot ročno naslikana slika, olje na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa vam fotografijo končanega dela pošljemo v potrditev.

Kamnosek – Georges Seurat

Kaj je na sliki?

En sam delavec, ki razbija kamenje za cesto. Muzej pove, kje: v Le Raincyju, severovzhodno od Pariza. Prizor je majhen in stisnjen, brez pripovedi in brez podnaslova – človek, orodje, kamenje in sončna cesta, in nič drugega. Umetniška slika te vrste ne želi ničesar pojasniti; želi le, da pogledate.

Muzej opozori tudi, česa v njem ni. Seurat je motiv izbral po zgledu Jean-Françoisa Milleta, vendar – drugače kakor Millet – ni želel nobene ideološke ali družbene sodbe o težkem življenju kmetov. Bliže mu je bil Courbet, ki je isti motiv naslikal trideset let prej: kamnosek je vreden upodobitve, ne da bi mu pripisali literaturo o njegovih občutkih. To je opis muzeja in ne naš.

Kaj je croqueton?

Majhna oljna skica na deski. Muzej pove, da je Seurat med letoma 1880 in 1883, čisto na začetku svoje poti, naredil več takih skic in da so jim rekli croquetons. Večinoma so to strnjeni prizori delavcev – žanjcev, vrtnarjev, koscev, kamnosekov – pri delu na sončnih poljih in cestah pariškega obrobja.

Za kupca je to pomembno iz enega razloga: takšna skica ni pomanjšano platno, ampak svoja vrsta dela. Nastala je hitro in na kraju samem, in prav zato je v njej več poteze kot podrobnosti. Enak način, le nekaj let pozneje, kaže Jutranji sprehod v Londonu.

Ali so na tej sliki pike?

Ne, in to je pri njej najpomembnejši podatek. Nastala je leta 1882, se pravi nekaj let, preden je Seurat svojo metodo drobnih ločenih pik sploh razvil. Muzej ga tu postavlja ob Milleta in Courbeta, ne ob teorijo barve, in o pikah ne govori.

Pointilistična tehnika se je pojavila pozneje in je pripeljala do velikega prizora, ki ga hrani Art Institute of Chicago – Nedeljskega popoldneva na otoku Grande Jatte. Kdor išče umetniška dela s pikami, jih pri nas najde več; ta ni med njimi, in tega ne bomo zapisali drugače, ker bi se tako bolje prodajalo. Ista pot vodi tudi k obalnim platnom, na primer h Kanalu pri Gravelinesu iz zadnjega leta njegovega dela, kjer je pika že povsem izoblikovana.

Zakaj je deska s parketažo?

Ker je les. Muzej navede nosilec natančno: olje na leseni deski s parketažo. Parketaža je mreža letvic, prilepljena na hrbet deske, da ta ostane ravna in se ne zvija – muzej celo posebej navede mero z njo, 16,8 x 26,0 centimetra, in mero z okvirjem, 27,9 x 36,8 centimetra. V tabeli navajamo mero same deske, 24,8 x 15,6 cm, ker je to velikost naslikanega prizora.

Naša izvedba je oljna barva na platnu in ne na lesu, in tega ne zamegljujemo. Kar prenesemo, je poteza in barva; nosilca ne posnemamo, ker platno in deska ne delujeta enako in nočemo obljubljati, da bosta.

Kje stoji ta slika med Seuratovimi deli?

Na samem začetku. Med deli pri nas je to najzgodnejše, in prav zaradi tega je zanimivo: kaže slikarja, ki še ni tisto, po čemer ga poznamo. Iste ljudi pri delu prikazujejo Kmečke ženske pri delu, prav tako z zgodnjega konca njegove poti. Nekaj let pozneje se je isti pogled na predmestje obrnil k reki: tak je Sena pri Courbevoieju, ki jo pri nas prodajamo brez letnice in mere, ker je v zasebni zbirki in je nihče ni popisal.

Smer, ki jo je pozneje vodil, se imenuje neoimpresionizem, njen postopek pa pointilizem. Kdor hoče videti, od kod je prišel, začne pri takih skicah: reprodukcija znane slike z drobnimi pikami se je rodila iz teh majhnih, hitro naslikanih desk.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Z rokami in s čopičem, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela z oljnimi barvami na platnu, in pri tem motivu je najtežja skromnost: prizor mora ostati skica in ne sme postati dodelana slika. Poteza mora biti široka in odločna, sicer se izgubi prav tisto, zaradi česar delo obstaja. Vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja in nobeni dve nista povsem enaki. Pred odpremo delo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev.

Za ta motiv trenutno nimamo lastnih ateljejskih fotografij dokončanega dela. Ko ga bomo naslednjič naslikali, ga bomo fotografirali in posnetki bodo objavljeni na tej strani.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katera: 60 x 40 cm. Izvirnik je zelo majhen – 24,8 x 15,6 cm – in naša najmanjša mera, 25 x 16 cm, je od njega oddaljena le nekaj milimetrov. Če hočete delo v velikosti, v kakršni je nastalo, je ta mera prav to.

Format je ležeč in nizek, zato dobro sede nad vrata, med okni ali kot ozek pas nad komodo. 25 x 16 cm je za polico ali mizo; 50 x 30 in 60 x 40 cm sta za dnevno sobo; 70 x 45 in 80 x 50 cm delujeta samostojno; 90 x 60, 120 x 75 in 150 x 100 cm pa iz skice naredijo veliko delo, kar je pri tako široki potezi mogoče brez težav. Vse naše slike na platnu za ta motiv nastanejo po naročilu.

Mera po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da prizor nikoli ni raztegnjen; to je naša slika po meri. Vsak izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki prikaže vse naše profile drug ob drugem. Pri tem motivu ni nepomembno: muzej za izvirnik navede tudi mero z okvirjem, kar pove, koliko okvir pri tako majhnem delu doda. Če želite vedeti, kako bo delo učinkovalo na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Georges Seurat, njegove zgodnje skice pa opisuje naš članek o Georgesu Seuratu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Washingtonu, v The Phillips Collection, pod številko predmeta 1727. Muzej navaja, da ga je pridobil leta 1940.

Iz katerega leta je?

Muzej ga datira v leto 1882 – eno samo letnico, zato jo tako tudi navajamo.

Kako velik je izvirnik?

Muzej navede 15,56 x 24,77 centimetra, torej 24,8 x 15,6 cm po našem zapisu širina krat višina. To je zelo majhna deska.

Kaj je parketaža?

Mreža lesenih letvic, prilepljena na hrbet deske, da ta ostane ravna. Muzej mero s parketažo navede posebej: 16,8 x 26,0 centimetra.

Je to slikanje s pikami?

Ni. Delo je iz leta 1882, nekaj let pred metodo drobnih pik, in muzej ga postavlja ob Milleta in Courbeta, ne ob teorijo barve.

Kaj pomeni croqueton?

Majhna oljna skica na deski. Muzej pove, da je Seurat takih skic med letoma 1880 in 1883 naredil več in da so večinoma prikazovale delavce pri delu.

Kje je bila naslikana?

V Le Raincyju, severovzhodno od Pariza; tako navaja muzej.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 60 x 40 cm. Če hočete velikost izvirnika, izberite 25 x 16 cm.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic izvirnika.

Je to tisk?

Ne. Delo je z oljnimi barvami ročno naslikano na platno; poteze se vidijo in otipajo, česar tisk ne more posnemati.

Je slika primerna za darilo?

Da. Motiv je tih in resen, majhne mere pa so osebne. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: delavec, ki ob cesti v Le Raincyju razbija kamenje – majhna, hitra skica
• Izvirnik: 24,8 x 15,6 cm, olje na leseni deski, The Phillips Collection, Washington (1727)
• Naša izvedba: ročno naslikana oljna slika na platnu, osem dimenzij od 25 x 16 do 150 x 100 cm
• Pomembno: francoski slikar je to naslikal pred pointilizmom – tu pik še ni