Opis
Kmet z motiko je majhna Seuratova oljna slika na lesu, nastala okoli leta 1882: sredi zelene trate se človek v sivih oblačilih in temnem klobuku globoko skloni nad zaplato rjave zemlje in z orodjem na dolgem ročaju obdeluje tla, za njim pa stoji deblo drevesa. Izvirnik, velik 24,13 x 14,61 cm, hrani Narodna galerija umetnosti v Washingtonu pod številko 2014.18.49. Pri nas nastane kot umetniška slika, ročno naslikana z oljnimi barvami na platno, v osmih dimenzijah ali po vaši meri; pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.
| Naslov: | Kmet z motiko |
| Drugi naslovi: | »Peasant with a Hoe«; »Peasant at Work« (razstava 1958) |
| Slikar: | Georges Seurat (1859–1891) |
| Leto nastanka: | okoli 1882 |
| Originalna velikost: | 24,13 cm x 14,61 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na lesu |
| Slikarski slog: | Oljna slika na lesu – široke, kratke, vidne poteze v plasteh |
| Nahaja se: | Narodna galerija umetnosti, Washington (inv. št. 2014.18.49) |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikano olje na platnu, 8 dimenzij od 25 x 16 cm do 150 x 100 cm, po meri na željo |
Kmet z motiko – Georges Seurat
Kdo je na sliki?
En sam človek pri delu na zemlji, ki ga muzejski zapis ne imenuje. Muzej ga opiše kot osebo, sklonjeno nad delom na prostem, oblečeno v sivo in s temnim klobukom na glavi. Stoji na sredini slike, s hrbtom v loku, glava pa je spuščena skoraj do višine bokov. Roke segajo naprej in navzdol, k robu rjave zaplate, kjer orodje z dolgim ročajem zadene tla. Obraza ne vidimo, klobuk ga zakrije. Naslov, ki ga muzej uporablja, delo imenuje »Kmet z motiko«; na razstavi leta 1958 je bilo prikazano pod naslovom »Kmet pri delu«. Nobenega drugega podatka o tem človeku zapis ne navaja, zato si tudi mi o njem ničesar ne izmišljujemo.
Kaj je na deščici?
Lesena deščica ležečega formata, široka le 24,13 cm in visoka 14,61 cm. Skoraj vso površino zapolni trava, zgrajena iz kratkih, poševnih potez rumenozelene, svetlozelene in olivne barve. Čez levo polovico se vleče pas temne sence v modrih in rjavih tonih, nad glavo delavca pa se razprostira temno listje. Desno od sredine se dviga rjavo deblo drevesa, ki se proti vrhu razcepi. Spodaj levo leži zaplata svetlo rjave, rožnate in okraste zemlje, ob robu katere delavec opravlja svoje delo. Neba ni, kot navaja tudi muzejski opis. Muzej zapiše, da so poteze široke, kratke in vidne, da drobne poteze različnih barv ležijo ena čez drugo in prizoru dajejo nekoliko zabrisan, meglen videz, barve pa primerja skoraj s kalejdoskopom. Podpisa ali žiga zapis ne navaja.
Zakaj je ta slika pomembna?
Ker kaže, kako je francoski slikar Georges Seurat okoli leta 1882 gledal preprosto delo na polju. Kdor pri njem pričakuje pointilizem, bo tu videl nekaj drugega: namesto enakomernih pik so poteze široke in položene druga čez drugo, zelena, modra, rumena, rjava in okra pa se med seboj prelivajo. Pri tem delu se ne opiramo na oznake, kot je neoimpresionizem; držimo se muzejskega opisa tega, kaj je na sliki in kako je naslikana. Slika je nastala na majhnem kosu lesa, zato vsak zamah čopiča šteje. Delo je bilo razstavljeno v Parizu leta 1933, v Chicagu in New Yorku leta 1958 ter v Washingtonu leta 1966, navajata pa ga tudi kataloga Seuratovih slik iz let 1959 in 1991.
Kaj prizor pomeni?
Delo na zemlji, prikazano brez zgodbe in brez olepševanja. Človek ne gleda proti nam, ne počiva in ne pozira; ves je v gibu, s katerim zasadi orodje v tla. Senca drevesa in sončna trata se izmenjujeta v pasovih, zato prizor deluje kot trenutek sončnega dne. Simbolov v prizor ne dodajamo. Doma slika prinese mir in toplino zelenih tonov, človek pri delu pa ji da tiho moč, ki jo pozna vsak, ki je kdaj obdeloval vrt ali njivo.
Kaj se je z izvirnikom dogajalo?
Muzej objavlja pot deščice. Najprej je bila pri slikarju do njegove smrti; v posmrtnem popisu njegovega ateljeja je vpisana pod številko 58. Nato sta jo do leta 1956 imela Jacques in Pierre Puybonnieux v Parizu, sinova Marie Puybonnieux, Seuratove sestrične, ki je sliko po navedbah muzeja verjetno podedovala od Seuratove matere. Brata sta bila verjetno tudi posojevalca za pariško razstavo Seurat et ses amis leta 1933. Sledi Wildenstein v Parizu, brez letnice. Paul Mellon iz Uppervilla v Virginiji jo je imel najpozneje od leta 1958, ko jo je posodil na razstavo v Chicagu in New Yorku. Leta 1999 jo je zapustil Narodni galeriji umetnosti, s pravico dosmrtnega užitka v korist svoje žene Rachel Lambert Mellon (1910–2014). Vsi podatki so povzeti po muzejskem zapisu.
Kakšno mesto ima ta slika med Seuratovimi deli?
Spada med majhne slike na lesu s kmečkimi motivi, ki jih ponujamo v naši galeriji. Najbližja ji je Vrtnar, prav tako majhna oljna slika na lesu s človekom pri delu, ki jo hrani Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku. Sklonjene postave pri delu na polju kaže tudi Kmečki ženski pri delu, mirnejši kmečki prizor pa Kmečka ženska sedi v travi (Paysanne assise dans l’herbe). Skupaj pokažejo, da se je slikar vračal k ljudem na zemlji.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
S čopičem in oljnimi barvami, nikoli s tiskalnikom. Naš slikar dela po visokoločljivi fotografiji izvirnika in ohrani tisto, kar to deščico dela posebno: široke, kratke poteze, ki ležijo ena čez drugo, in zelene tone, ki se prelivajo v modre in rjave. Pointilistična tehnika bi bila tu napačna izbira, saj bi iz žive slike širokih potez naredila drugo, bolj urejeno delo. Ker je vse narejeno ročno, si dve platni nikoli nista povsem enaki in vsaka ročno naslikana kopija ostane unikat. Za ta motiv še nimamo lastnih fotografij dokončanega platna; ko ga bomo prvič naslikali, ga bomo fotografirali in fotografije objavili tukaj.
Katera dimenzija za katero steno?
Če ne veste, katero izbrati, vzemite 60 x 40 cm. Naša najmanjša mera, 25 x 16 cm, je v naši ponudbi najbližja velikosti izvirnika: od deščice, ki meri 24,13 x 14,61 cm, je širša za 0,87 cm in višja za 1,39 cm. Format je ležeč, zato se lepo prilega nad ozko komodo, nad posteljo ali v skupino manjših del. Meri 50 x 30 in 60 x 40 cm sta najpogostejši izbiri za hodnik ali spalnico; 70 x 45 in 80 x 50 cm delujeta samostojno nad pisalno mizo; 90 x 60 cm je mera za dnevno sobo, 120 x 75 in 150 x 100 cm pa iz majhne deščice naredita veliko zeleno sliko. Vse slike na platnu s tem motivom nastanejo po naročilu.
Dimenzije po meri, podokvir in okvir
Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah in ohranimo razmerje izvirnika, da delavec, drevo in trata ostanejo v ravnovesju; to je naša slika po meri. Vsako platno dobavimo napeto na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki na tem motivu prikaže zlate, srebrne, črne, bele in lesene profile; namenjena je samo izbiri okvirja. Za prikaz slike na vaši steni je na voljo naša ločena storitev umestitve v prostor.
Dostava in jamstvo
Vsako platno naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od mere. Pošljemo ga napetega, zaščitenega za prevoz in po želji uokvirjenega, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Vse Seuratove motive najdete v galeriji Georges Seurat, naš članek o Georgesu Seuratu pa pove tudi, kakšna je dobra reprodukcija znane slike.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
V Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu, v javni zbirki muzeja pod številko 2014.18.49; »Collection of Mr. and Mrs. Paul Mellon« je muzejska navedba izvora dela. Po zapisu muzeja trenutno ni razstavljen.
Kdo je človek na sliki?
Neimenovan delavec na zemlji; muzejski zapis ga ne poimenuje, pove pa, da je oblečen v sivo in nosi temen klobuk.
Kaj drži v rokah?
Orodje z dolgim ročajem, ki ga zasadi v tla; v naslovu je to motika.
Zakaj pri letnici piše okoli 1882?
Ker muzej navaja okoli 1882 in ne natančnega leta. Tako jo zapisujemo tudi mi.
Je to tisk?
Ne. Našo sliko naslikamo ročno, z oljem na platno; poteze čopiča so vidne in otipljive.
Zakaj naša slika ni na lesu?
Izvirnik je naslikan na les, mi pa slikamo na platno, ki ga napnemo na podokvir; tako je slika lažja, v vseh merah enako obstojna in pripravljena za obešanje.
Katero dimenzijo naj izberem?
Za hodnik ali spalnico 60 x 40 cm; za mero, najbližjo izvirniku, 25 x 16 cm. Podroben vodnik je zgoraj.
Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?
Da, slikamo po meri in ohranimo razmerje stranic izvirnika.
Ali je izvirnik naprodaj?
Ne. Deščica je v javni zbirki muzeja v Washingtonu in ni naprodaj; njen motiv pa vam ročno naslikamo na platno.
Kako visoko naj sliko obesim?
Sredina na višini oči, približno 145–150 cm od tal. Manjše mere obesite nižje, bliže mestu, kjer sedite.
Je primerna za darilo?
Da, posebej za nekoga, ki rad dela na vrtu ali na zemlji. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.
- Motiv: sklonjen delavec z motiko na zeleni trati pod drevesom – okoli 1882
- Izvirnik: 24,13 x 14,61 cm, oljne barve na lesu, Narodna galerija umetnosti, Washington (inv. št. 2014.18.49)
- Naša izvedba: ročno naslikana slika, olje na platnu, osem dimenzij od 25 x 16 do 150 x 100 cm, vedno napeta na podokvir, na željo uokvirjena
- Zanimivost: neba na sliki ni – ves prostor zapolnijo trava, zemlja, senca, drevo in delavec









































